Danes nam božja beseda spregovori o veri. Tako prerok Habakuk kakor tudi psalmist, tudi apostol Pavel in Jezus v Lukovem evangeliju nam nakažejo najpogostejše dvome glede vere, ki jo čutimo v svojem srcu.
Vera je nekaj nevidnega. Tudi danes nas z lahkoto vsakdo zaničuje in nas sramoti, ker verujemo v nekaj nevidnega. Apostol Pavel se velikokrat sprašuje, kaj je sploh namen vere, ki jo živimo, na kakšen način se to pozna? Govoriti o nečem nevidnem je zelo težko, pa tudi o nečem, kar se da deloma opisati z besedami a ne v celoti - je tudi težko. Toda Bog naroča Habakuku: zapiši videnje! To pomeni, naj delamo na svoji veri in pričakujemo, da se bo to, kar verujemo, tudi izpolnilo. Videnje v tem primeru ni mišljeno kot neko prikazovanje, kakor danes poznamo prikazanja ali sporočila. Videnje predvsem pomeni vera, ki postane izgovorjena, izražena, ki se začne kazati navzven.
Tudi naši mladi nas sprašujejo po naši veri, četudi tega vprašanja še niti ne znajo postaviti. Morda s svojim ravnanjem in obnašanjem izražajo vprašanje: “Kako se na tebi pozna, da si veren? Bi bilo kaj drugače če ne bi bil? Živiš kaj bolje, lažje, ker si veren? Ali vsaj čutiš Božjo pomoč v stiskah?” Velikokrat se mladi ne odzovejo na naše besede ko jih spodbujamo, da bi verovali. Ko vidijo pri nas, da zadeva deluje, je velika verjetnost, da bodo poskusili tudi sami. Otroci in mladi pa nas spremljajo neposredno. Zato odpade vsaka hinavščina, vsaka vera, ki je samo zbirka simbolov; ne deluje niti vera, ki temelji na nekem notranjem občutju. V tem primeru deluje samo vera, ki je čist odnos do Boga, ki Boga išče v božji besedi, v lepoti evharistije in njeni resničnosti.
Kako lepo je, da nam papeži sedanjega časa lepo oznanjajo vero. To, o čemer govorijo je resnično zlata pot iskanja Boga v današnjem času. Kako težko bi bilo, če bi morali sami iskati pravo razlago vsega. Vedno moramo poiskati sebi lastno obliko odgovora na to, kar nam Bog govori, a nauk Rimskokatoliške cerkve nam je danes v veliko pomoč in oporo.
Zato pridejo tudi nasprotovanja. Po elektronski pošti sem dobil neko pisanje, ki govori proti papežu. Frančišek, sedanji papež, poudarja to čistino vere, neposrednost odnosa do Boga, ker smo kristjani na tej točki zaspali. Nekateri pa ga zato obtožujejo, da pozablja na druge vidike vere. Ti ljudje so gotovo ljudje brez vere, gotovo jih vodi hudi duh in delajo nepotreben razdor. Vredno jih je omeniti samo zato, ker ravno o tej temi spregovori današnja božja beseda.
Naše občestvo je poklicano, da bi si bili v oporo. Vsi skupaj stojimo pred Gospodom in prosimo: “Gospod, pomnoži nam vero.” Gospod nam bo seveda izpolnil našo lepo prošnjo in nam pomnožil vero. Ne pozabimo pa, da nam Gospod govori tudi o bratih in sestrah. V občestvu smo zato, da se podpiramo v veri.
