Priprava na 32. nedeljo med letom C; 2022.
Tik pred koncem cerkvenega leta se spet vračamo k isti temi ob kateri raste naša vera. To je Jezusovo vstajenje. Nič drugega nas ne okrepi bolj kot oznanilo večnega življenja. Jezusov dan vstajenja pa si v človeka najde različne poti. Odlična pot je duhovnost, ki je resnično prava pot, da človek okrepi svojo svobodo ob pokorščini njemu, ki je Gospod.
Zgodbe Makabejcev so pretresljive. V tem delu knjige makabejcev najdemo več pričevanj o mučeništvu Judov, ki se niso hoteli ukloniti nadoblasti poganov in niso hoteli zapustiti svoje običaje. Te običaji niso bili samo običaji ampak so izhajali iz Gospodove postave. Posebej boleče je bilo, da je bilo veliko judov, ki so odpadli od postave in so začeli živeti na nov način. Voditelji rodbine Makabejcev se zato uprejo, toda krvoločni oblastniki se maščujejo nad tistimi, ki se jim ne morejo upreti. Mučijo starejše, ženske, otroke. In tako lahko beremo dve poročili o mučeništvu. Prvo poročilo je mučeništvo Eleazarja. Ta modri starec pričuje za vrednost postave. V doslednem izpolnjevanju postave vidi način, kako naj človek doseže Boga in se ga oklene. Eleazar pričuje, da je ravno v zvestobi nekaj večnega. Tudi, če gre za zvestobo preprostim stvarem se pokaže, da človeški duh lahko seže zelo visoko.
Po drugi strani pa vsa zgodba preganjanja Judov dobi svoj vrh ravno v mučeništvu sedmerih bratov in matere. Iz ust otroka lahko slišimo pričevanje o vstajenju od mrtvih. Mladenič o vstajenju pričuje poganskemu kralju in je zato takoj ubit. Lepo pričuje Sveto pismo: Preganjanje je znamenje božjega usmiljenja. Ljudje se preganjanja in trpljenja bojimo. V trpljenju se izkaže naša presežna narava in to, da smo rojeni za kaj več kot to, da bi samo reševali zaplete našega življenja.
V drugem pismu Tesaloničanom apostol Pavel naslika zalo jasno sliko. Stvari poimenuje z njihovim pravim imenom. Dobremu reče dobro, slabemu slabo. Kako težko je to! Večinoma se nam v življenju prikazujejo podobe časa ko ne vemo, kaj je pomen vseh stvari. So dogodki dobri ali slabi? Navadno se nam pred očmi začne to razjasnjevati šele po dolgem času vnetega razločevanja v molitvi in odprtosti za življenje. Razločevanje nam življenje predstavi v njegovi pristnosti, v njegovi preprosti in razločni obliki.Zato je tako zelo pomembno, da znamo razločevati in se znamo učiti brati, kaj življenje pomeni.
Kako dragoceno pričevanje apostola Pavla. Duhovnost je zanj neposredni vstop v svet, ki ga je ustvaril Bog in skozi Božje delovanje Pavel razumeva, kaj svet sploh je.
Tretja podoba te zgodbe pa se pokaže v evangeljskem odlomku. Evangelist Luka poda zanimivo zgodbo, ki jo saduceji prinesejo Jezusu v presojo. V svoji zagnanosti, da bi Jezusa spravili v zadrego niti ne opazijo, da so si izmislili zgodbo, ki nima nobene človeške teže. Vsak človek, ki ve, kaj je življenje in medsebojni odnosi bi rekel, da gre za nemogoč ali vsaj nesmiseln primer. Že človeška izkušnja sama po sebi govori, da je že to življenje tako urejeno, da so taki primeri le miselna telovadba.
Jezus ni prišel na ta svet zato, da bi tekmoval v bistrosti razmišljanja ampak je prišel na ta svet zato, da bi na tem svetu zaživel v celoti. Tega sveta se je veselil, ta svet je izkusil in zaradi ostrine tega sveta je tudi trpel. Ta svet je doživel v celoti, saj je prišel, ker je ljubil ta svet. Kdor pa ljubi, te spozna tudi napake tistega, ki ga ljubi.
