Kateheza: Obred
Če bi človek rad povedal nekaj, kar čuti globoko v svojem srcu, opravi nek obred. Razveselimo se, če nam nekdo prinese rože. Rože nam ne koristijo, njihova vrednost je tako velika, kolikor nas razveseli pozornost, ki nam jo je nekdo izrazil. Še več je takih obredov. Ko si mož in žena izročita prstana, navadno izbereta dragocene prstane. Toda ljubezen, ki jo čutita drug do drugega, ima veliko večjo vrednost kot zlato ali druga draga kovina v prstanu.
Podaritev rož, stisk roke, pošiljanje lepih misli spoštovani ali dragi osebi so preprosti obredi. Sestavljeni so navadno iz enega ali dveh dejanj. Takšne obrede danes še razumemo. Težje pa razumemo obrede, ki so sestavljeni iz več dejanj. Sveta evharistična daritev je sestavljena iz množice dejanj. Iz podob in besed, ki jih izgovarjamo, da bi lahko prejeli božje darove.
Pomislimo, koliko lepih dejanj, podob in misli je v eni sami sveti maši. In vendar je vse to en sam izraz naše predanosti Bogu in Božje zaveze, da nas želi obiskovati v tem svetu.
Katekizem katoliške cerkve opisuje obredje cerkve Jezusovemu prikazovanju po vstajenju. Jezus je želel pokazati učencem, da živi in da je resničen. Zato jim je dal potipati svoje telo. Ko mi želimo srečevati Boga, ga v obredu svete maše naredimo otipljivega. Obrede obhajamo zato, ker si želimo srečevati Boga.
Zakramenti, (ki so izraženi v obredih) vero ne le predpostavljajo, ampak jo z besedami in obredi tudi hranijo, krepijo in izražajo. Kadar Cerkev obhaja zakramente, izpoveduje od apostolov prejeto vero. Zato velja stari rek: "lex orandi, lex credendi", to je: Cerkev veruje tako, kakor moli.
