Velikokrat rečemo: Združila naju je usoda; usoda je hotela, usoda je določila. To rečemo za stvari, ki so se že zgodile, pa jih ne znamo razložiti.
Težje sprejmejo, da za dogodki stoji kakšna oseba, četudi dobra in neskončno usmiljena, kot da bi sprejeli, da za dogodki stoji naš trud ali sam Bog. In v resnici je tako, da Bog marsikdaj poseže v zgodovino.
Najpomembnejši presenetljivi dogodki so tisti, ki nas opomnijo, da je Bog ustvaril ta svet iz ljubezni in dobrote. Ko smo sami že pozabili ali pa nehali sprejemati, da je ta svet dober in poln upanja, pa nas o tem spomnijo veliki dogodki. Nek duhovni pisatelj je zapisal velike besede: 2. svetovna vojna je bila hudo zlo, ki se je dogajalo v svetu. Toda iz izkušnje 2. svetovne vojne je izšel svetniški papež Janez Pavel II, ki je popeljal Cerkev v III tisočletje. Ne gre za to, da bi zlo lahko rodilo dobro. Gre za to, da je Bog v začetku v ta svet položil veliko več dobrega kot slabega. In to dobro neprenehoma deluje in prihaja na dan.
Božja previdnost pa je razvidna tudi v dogodkih, ki so nerazložljivi. Ozdravljenja, rešitev iz stiske ali iz hude nevarnosti je nekaj, kar nam Bog nakloni na nerazložljiv način.
Božja previdnost je morda najbolj vidna v tem, da je Bog tako dober, da neprestano želi narediti za nas nekaj dobrega. Temu dobremu se na žalost odpremo samo v trenutkih stiske. Toda vsaj takrat omehčamo svoje srce za Božje delovanje.
55. V čem obstaja božja previdnost?
302–306
321
Božja previdnost obstaja v ukrepih in posegih, s katerimi Bog vodi svoje stvarstvo k poslednji popolnosti, h kateri jih je poklical. Bog je suvereni gospodar svojega načrta. Toda za njegovo uresničenje uporablja tudi sodelovanje svojih ustvarjenih bitij. Hkrati daje svojim stvarem dostojanstvo, da same delujejo, da so vzroki druge drugim.
