Priprava na 25. nedeljo med letom. 2023.
Božja beseda današnje nedelje ponovno preseneča in nam odpre nov vidik odrešenja. Sveto pismo nam govori o tem, da je naše življenje mogoče živeti tako, da v njem obstaja veliko sledov Božjega kraljestva. Tudi v načinu našega življenja se lahko pozna, da je Bog tisti, ki nas v življenju navdihuje in nas spremlja. To je velika in pomembna misel, ki jo moramo slišati, zato da bi lahko dobili moč delati za Božje kraljestvo.
Prerok Izaija nam spregovori o veličini Gospodovega delovanja v nas. Zdi se, da je za nas Božji način življenja nedosegljiv in nepristopen. Bog je tisti, ki vedno znova pošilja rešitev in nam kaže pot naprej, da bi lahko zares zaživeli Božje življenje. Prerok Izaija nam govori o veliki tragediji svojega ljudstva, ki se je zgodila zaradi tega, ker so bili drugi narodi okoli Izraelcev veliko močnejši, po drugi strani pa se je nesreča vedno znova zgrinjala nad Izraelce zaradi njihove nezvestobe Bogu. Ko se je zdelo že vse izgubljeno, ko ni bilo več nobene rešitve pa je Bog posegel vmes. Ne z novimi rešitvami in novim premislekom, ampak s svojim služabnikom. Ta prinaša upanje in nov način življenja, ki ga živi med ljudmi. Ta služabnik bo trpel zaradi svoje zvestobe, a bo neizbrisen zgled tega, kar Bog hoče povedati vsakemu človeku. Kot nekakšen zaključek te pripovedi je klic njegovemu ljudstvu, da bi iskali Gospoda. Ko človek z dobroto, pravičnostjo in bogoslužjem išče življenje po Božji meri, se mu življenje pokaže v povsem drugačni luči. Ne moremo kar zagospodovati nad tem ali si kar vzeti novega načina življenja. Lahko le v nas gradimo Božje življenje. Vsa dela, ki jih opravljamo, so kot prošnja, da bi se Božje kraljestvo približalo.
Psalmi slavijo Gospoda. V njih nam Sveto pismo na bogoslužni način pripoveduje o tem, kako Božje kraljestvo postaja del našega življenja. Današnji psalm govori o Božjem življenju in nam pojasnjuje, kdo je ta Gospod, ki nam na vseh poteh našega življenja prihaja blizu in nas spremlja. Naš Gospod je dober in usmiljen. Zato je tako pomembno, da sprejmemo njegovo delovanje. Ker usmiljeno in milostljivo ravna z nami, je sploh mogoče, da ga razumemo in mu v velikih vprašanjih našega življenja sledimo.
Apostol Pavel nas uči neposredne govorice o Kristusu. Tudi v današnjem odlomku Božje besede je tako. Apostol pravi, da si želi, da bi Kristus v popolnosti postal vzorec njegovega življenja. Apostol celo govori o svoji smrti, ki si jo morda želi zato, da bi bil lahko s Kristusom. Toda to ni nobena igra z življenjem, ampak je le premislek s katerim Pavel želi povedati, kako zelo si želi, da bi se Kristus do popolnosti uresničil v njem. To je Pavlova velika želja, njegov edini namen in njegovo največje upanje. V resnici ni besede za to, kar želi Pavel povedati. Zato pravi, da bi kar umrl, da bi bil lahko potem s Kristusom v nebesih. V resnici pa apostol ve in tudi nam hoče to povedati, da je Kristus prisoten tukaj v tem življenju; da je mogoče doseči v dejanjih več kot lahko povejo besede. Lahko se zedinimo s Kristusom, ki je naš odrešenik in zares del našega življenja. Za evangelij je tako vredno napeti vse moči in se zgarati za Božje kraljestvo. Na tej poti nas čaka tudi bolečina. Toda gotovo je, da Bog ne govori tega v prazno in nas je usmeril k sebi.
Evangeljski odlomek nam danes ponudi dolgo zgodbo, da bi tako lahko pripovedoval o kratki resnici: živeti v spoštovanju na Božji način je mogoče. Ko osvojimo to, kar nam Bog želi povedati, odpadejo tudi nekatera načela, ki jih sami poznamo kot potrebna v našem življenju. Morda je eno takih stvari, na katere smo navajeni, tudi to, da se merimo in primerjamo med seboj. V tem je prisotno nenehno mišljenje, da moramo drugega soditi in meriti, kako živi. Ko okrepimo svoje osebno človeško dostojanstvo na način, kot nas uči Bog, spoznamo, da si svojega življenja ne moremo izboljšati na račun drugih, ampak tako, da živimo v trdnem in jasnem odnosu z živim Bogom, in tako ta odnos znotraj našega delovanja postaja vse bolj dejaven.
