Priprava na 2. nedeljo med letom. 15. januar 2023. Leto A.
Božja beseda za 2. nedeljo med letom A.
Knjiga preroka Izaija se včasih imenuje tudi starozavezni evangelij. In ta odlomek, ki ga beremo to nedeljo, je vzet iz drugega dela Izaijeve knjige. Zelo močno je povezan s tistim odlomkom, ki smo mu prisluhnili prejšnji teden in govori o Gospodovem služabniku. Morda je za razumevanje tega, kar beremo v teh dveh odlomkih potrebno, da preberemo Izaijevo knjigo od 42,1 do 49,6. V tem besedilu se kakor refren pojavljajo stavki, v katerih Bog potrjuje, da so vsi, ki vanj verujejo, v njegovem posebnem varstvu. “Služabnik, ki ga podpiram” (Iz 42,1) ; “Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!” (Iz 43,1); “Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim” (Iz 43,4). Bog se v teh vrsticah izkaže kot stvarnik, kot veliki Bog, ki vse varuje, kot nekdo, ki svojo moč izkazuje celo tako, da uporabi vladarje, ki so bili izvoljenemu ljudstvu nasprotni, da bi opravili božje delo. To je veliki Bog, ki človeka vedno varuje, tudi v nasprotju s človekovimi pričakovanji.
V besedilu Izaijeve knjige je tudi hvalnica Gospodu, ki je podobna psalmu, ki smo mu prejšnji teden prisluhnili med berili. To je psalm, ki opeva božje veličastvo. Tudi psalm 29 opisuje božje veličastvo in način, kako Gospod stopa v življenje človeka in ga varuje ter mu daje moč. Gospodova slava ni utrjevanje razlike med človekom in božanstvom – Bogom. Včasih se nam zdi, da ne more biti drugače kot tako, da se Božje veličastvo izraža v tem, kako majhni in nemočno smo, da se poudarja naša zmotljivost in končnost. Toda Bog vedno izraža svojo vsemogočnost z usmiljenjem in prizanašanjem. To je izraz prisotnosti našega Boga. Zato lahko psalm tega tedna opeva klic, s katerim Bog kliče človeka. Sploh je božji klic osrednja tema današnje božje besede. Klic, ki ga prejmemo od Boga, je del razodevanja Božje slave. Bog nas ljudi kljub naši grešnosti vključuje v svoje delo na zemlji.
Tudi Apostol Pavel svoje 1. pismo Korinčanom začne z Božjim klicem. Pismo je namreč naslovljeno na vse, ki jih je poklical Gospod. Je to morda namig, da je njegovo pismo (in vse Sveto pismo) nemogoče razumeti, če v sebi ne sprejmemo, da smo poklicani od Boga?
Pokojni zaslužni papež Benedikt je v svojem predavanju, ki ga je imel pred nekaj desetletji o Svetem pismu obžaloval, da imamo danes veliko ljudi, ki do izjemne potankosti poznajo podrobnosti Svetega pisma. Znajo različne antične jezike in poznajo zgodovino besedila. Toda sami priznavajo, da celote Svetega pisma ne sprejemajo in tudi Boga ne priznavajo. Kakšno vrednost ima njihovo razumevanje Svetega pisma? Je le ena od znanosti, ki nam v življenju zelo malo koristi.
Tudi evangelij spregovori o Božjem klicu. Janez Krstnik jasno pove, da je Jezus poklican in je zato jagnje božje, ki odjemlje greh sveta; da pa lahko Janez o tem priča pa je moral tudi sam sprejeti klic, ki mu ga je dal Bog.
