Upamo si živeti!
Dom svete Ane v Kopru je izziv. Verjamemo, da je veliko ljudi, ki si želijo živeti kvalitetno življenje. Če želimo živeti kvalitetno drug ob drugem moramo imeti način življenja, ki sploh dopušča prepoznavanje življenja drugega in skupno hojo. To je eden izmed načinov, kako živeti študentsko življenje. So še drugi načini in se lahko zanje odločimo drugje. Če pa se odločimo za to, se tega držimo. Namen našega skupnega bivanja je rast v osebni odgovornosti in osebnostne sposobnosti, ki nam bodo služile v prihodnosti.
Prva stopnica tega skupnega življenja je obveznost. Kdor tega ne more sprejeti je bolje, da pri nas ne biva. Da je nekaj obvezno pomeni samo, da je izjemno pomembno. Kdor sprejme teh nekaj obveznosti in zavzeto gradi skupnost študentov v tem domu najde resnično lepo in prijetno okolje. Tisti, ki so iskali, kako bi se temu izognili, so se vedno počutili utesnjeno in slabo.
Obveznosti brez katerih ne gre:
– spoznavni konec tedna, ki je prvi teden v oktobru. Letos je to od 4. do 6. oktobra (od začetka do konca).
– torkova srečanja. Ta se začnejo ob 20. uri s sveto mašo in se končajo ob 22. uri s koncem srečanja.
– ob polletju pogovor z ravnateljem doma.
– upoštevanje pravilnika v celoti.
Predvideni čas bivanja v tem domu je 2 do 3 leta.
Program temelji na:
- tedenskih srečajih študentov
- duhovnem vikendu
- razumevanju obveznosti
- osebni samostojnosti
- iskrenem pogovoru
- temeljitem študiju
- stabilnem urniku bivanja v domu
- veri ali vsaj spoštljivem odnosu do Kristusa in krščanstva.
Srečanja študentov potekajo enkrat tedensko ob torkih. Začnejo se s sveto mašo in se nadaljujejo s srečanjem študentov v skupini. Srečanja so oblikovana tako, da na njih obravnavamo bistvene teme za odgovorno življenje. Od časa do časa povabimo gosta, ki nam s svojo zgodbo pokaže, kako uspešno oblikovati življenjsko pot. Nekatera srečanja študenti pripravijo sami. Srečanja so obvezna.
V začetku študijskega leta odidemo na spoznavno-duhovni vikend. Tam preko predavanj in različnih dejavnosti postavimo temelj našega bivanja skozi leto. Ta duhovni vikend je obvezen.
Beseda obvezno. Beseda obvezno ima morda slab prizvok. Toda nemogoče je, da bi se 40 ljudi prostovoljno in slučajno odločilo, da bi se udeleževalo dejavnosti ob istem trenutku. Zato pravimo, da je nekaj dejavnosti takšnih, da se jih gotovo udeležimo. Če nas to vsaj v izhodišču ne veseli, ne izberemo tega doma. Da v domu ne bi bilo obveznosti, je iluzija. Oziramo se v prihodnost. In v prihodnosti – v poklicnem življenju – so obveznosti nekaj samoumevnega.
Študente spodbujamo, kar ni del obveznega programa doma, da bi si oblikovali samostajno življenje. V ta nemen spodbujamo, da ne bi živeli v domu samo, ko so predavanja, ampak redno od ponedeljka do petka, enkrat na mesec pa oblikovali tudi dejavnost ob koncu tedna. Smisel tega je naslednji: bivanje v domu je priložnost za študenta, da si oblikuje svoj samostojen način življenja. Če je to bivanje samo nekaj dni na teden, se hitro zgodi, da je življenje nekaj razdrobljenega, dejavnosti tega doma pa ne morejo obroditi svojega namena in bolj jezijo študenta, kot da bi dosegle svoj namen spodbude.
Še izkušnja. En večer na teden obvezno preživimo skupaj. Lepo je, če ima študent-ka dovolj drugih večerov, da oblikuje svoj lastni program – tudi zabavo! Če študent pride v dom tik pred predavanji in odide takoj po njih, se lahko zdi, kakor da so vsi večeri polni domskih obveznosti. Bivanje od ponedeljka do petka seveda ostaja na stopnji močne spodbude, vsekakor pa je to klic k razmisleku.
Želimo si veliko pobud, odprtega dialoga, iskanja novih dejavnosti znotraj pravilnika, možnosti je veliko!
Vedno je mogoče prositi za pogovor s komerkoli od vodstva. Za vsak izostanek od obveznih srečanj je potrebno opravičilo.
Posebno mesto imajo individualni pogovori, ki so del osebnostne rasti. Ti pogovori s psihosocialno svetovalko ali z duhovnim voditeljem so na voljo vsem, ki to želijo. Pogovori s študenti in njihova osebna rast so prioriteta vodstva doma.
Študente v Domu sv. Ane spodbujamo, da bi se povezovali med seboj in si bili tudi v medsebojno študijsko pomoč. Posebej starejši študentje lahko veliko prispevajo k vživljanju v dom in delitvi različnih praks, ki olajšajo delo in pomnožijo rezultate nekega študija.
Izkušnje kažejo, da so fakultete le izhodiščno orodje za študijsko rast. Močne študijske rezultate lahko študentje dosežejo ob skupni podpori v domu in iskanju novih pristopov in motivov za radovednost. Zato bomo v naslednjem letu spodbujali študijske dejavnosti tudi znotraj doma.
Smo katoliški študentski dom. V tem smislu dajemo tudi podporo rasti v veri. Vera pa ni pogoj za vstop v naš študentski dom. Pogoj je pripravljenost prisostvovati in biti spoštljiv do vere v Jezusa Kristusa.
Še osebna prošnja ravnatelja. Sem ravnatelj v domu, kar od mene zahteva, da skrbim za red in zahtevam izpolnjevanje tega, kar je obvezno. To pa ne pomeni, da to vlogo mešam s svojo vlogo duhovnika. Z veseljem se bom vedno srečal z vsakim, ki bi se želel pogovoriti v kakšni osebni stiski ali se obrnil name z željo po napredovanju.
Veselimo se vas, življenja in vaših prizadevanj v naslednjem letu.
p. Bogdan Rus
Martina Perko