Da je svet ustvarjen je dejstvo. To lahko otipamo z rokami, lahko vidimo, dogajanje v svetu lahko občutimo, slišimo. To je preprosto dejstvo. Sprejmemo tisto, kar vidimo oziroma občutimo. Morda pa se nikoli ne vprašamo, kako je potekalo stvarjenje sveta in zakaj se je to sploh zgodilo.
Lani je umrl gospod, ki je posnel en del serije z naslovom Pričevalci za RTV Slovenija. Govoril je o svojem življenju. Ko so ga komunistične oblasti popolnoma brez razloga zaprle, je prostodušno odgovarjal zasliševalcem. Ker je bil pri odgovorih preveč pogumen, je pristal v samici. Toda to ga ni strlo. Ta čas si je vzel kot nekakšne duhovne vaje.
Ker ni imel nikogar, da bi se z njim družil; še knjig ne, da bi jih bral, je začel razmišljati. V samici je bil popolnoma sam. In tako so v ospredje stopile tiste misli, katerim ljudje po navadi tega ne dovolimo. Vprašal se je, kako je nastal svet in zakaj je nastal. In do konca življenja se je spomnil odgovorov, do katerih je prišel.
To sta pomembni vprašanji, za kateri si ne vzamemo dovolj časa. Zakaj je ta svet nastal? Najpomembneje je, da si sploh zastavimo takšna vprašanja. To ni samo znanstveno vprašanje. Je tudi osebno vprašanje. Sami si moramo dati odgovor. Morda si lahko pomagamo tudi s spoznanji znanosti. Toda na vprašanje, zakaj je bil svet ustvarjen, tehnična znanost ne odgovarja. Ta odgovor dobimo v veri, medsebojnih odnosih in lastnih izkušnjah. Tudi Sveto pismo veliko pove o tem.
Morda je prvi hiter odgovor ta, da je Bog ustvaril svet, ker je ljubil človeka in mu je hotel dati prostor, kjer bi mu bilo lepo.
53. Zakaj je bil svet ustvarjen?
293–294
319
Svet je bil ustvarjen v slavo Boga, ki je hotel razodeti in priobčiti svojo dobroto, resnico in lepoto. Poslednji cilj stvarstva je ta, da bo Bog v Kristusu končno postal "vse v vsem" (1 Kor 15,28), v svojo slavo in našo blaženost.
"Božja slava je živi človek in človekovo življenje je gledati Boga" (sveti Irenej).
