Jezus v evangeliju velikokrat omeni, da je tudi zlo prisotno v svetu. Toda njegova drža do zla je, da ga popolnoma zavrača. Tega pa ne dela tako, da zlu nasprotuje ampak, da preprosto svet napolnjuje z dobrim, ki zlo neskončno premaguje in daje človeku drugačen način bivanja.
Zakaj Bog dopušča zlo je težko vprašanje. Posebej, če smo bili deležni kakšnih hudih posledic zla, če se nam je v življenju pripetilo kaj takega, da je to zaznamovalo naše življenje zelo težko slišimo, da Bog v resnici zlo dopušča. Toda tudi to vprašanje je ključno za našo vero. Svet moramo sprejeti takšen, kakršen je.
Ker nas Bog pušča v svetu, v katerem je tudi zlo, posebej kadar je zlo posledica greha, je to dobro dejstvo. Bog si ne želi, da bi nas ta svet uničil; želi pa si, da bi bil ta svet čista šola v resničnem življenju in da bi ta svet bil vedno tudi učilnica za nebesa. Ko se namreč spopadamo z izzivi tega sveta postajamo tudi bolj pripravljeni za nebesa. Bog je postavil v ta svet mnogo zmetke nebes ali nebeškega kraljestva, zato nismo vrženi v ta svet kot odvečne stvari, ampak kot dejavni ljudje, ki rastejo v pripravljenosti za nebesa.
Če zmoremo ta svet sprejeti z močno vero in ga videti z Božjimi očmi, je tudi zlo lahko nov korak na poti k Bogu. Vse to je namreč lepota nebeškega kraljestva. Tudi, če zla ne moremo sprejeti takoj in potrebujemo nekaj časa, da se sprijaznimo s tem, kar se je zlega zgodilo v našem življenju, ni to nič hudega. Bog ve, da so nekateri izzivi našega življenja zelo težki za človeka. Naj pa nas zlo ne zapre za čiste Božje roke.
58. Zakaj Bog dopušča zlo? (311-314; 324)
Krščanska vera nam daje gotovost, da Bog ne bi trpel zla, ko ne bi tudi iz zla storil dobro. Bog je to že čudovito uresničil ob Kristusovi smrti in vstajenju: iz največjega moralnega zla, namreč iz umora svojega Sina, je izvedel največjo izmed dobrin, Kristusovo poveličanje in naše odrešenje.
