Blaženi Monaldo iz Kopra se je rodil ok. 1210 v Kopru ali Piranu. Najverjetneje se je s Frančiškovimi brati srečal v Padovi, ki si jo je leta 1229 izbral za stalno prebivališče sv. Anton, in se odločil za vstop v dalmatinsko-slovansko provinco. Bil je diplomirani pravnik. Izobrazbo je dosegel v Padovi, kamor so študentje in profesorji prišli iz Bologne. Bil je provincial dalmatinsko-slovanske province, učen pravnik in je slovel tudi po svojem svetem življenju. Je avtor po njemu imenovane Monaldove Summe (Summa Monaldina), ki je nekakšen pravni leksikon. Razni avtorji mu pripisujejo še druga dela, predvsem več zbirk pridig. Zelo verjetno je, da je napisal več pridig in še kakšen drug teološki spis, vendar bi njegovo avtorstvo lahko dokazali le s kritično raziskavo besedil. Umrl je okoli leta 1280 v samostanu manjših bratov v Kopru.
Vse od njegove smrti so ljudje gojili vero, da je Monaldo pridružen zboru svetnikov v nebesih. Njegove telesne ostanke so s častjo hranili v cerkvi sv. Frančiška do leta 1806, ko je Napoleon samostan ukinil. Relikvije so preko družine Gravisi končno prišle v koprsko stolnico, kjer so jih nekoč celo hoteli pokopati na pokopališču. Leta 1901 je škof dovolil, da se skrinjica z relikvijami izroči cerkvi sv. Ane. 24. junija 1904 je škof dr. Frančišek Nagl pregledal svete kosti in potrdil njihovo javno češčenje, ki je potekalo vse do leta 1806. V nedeljo 1. avgusta 1904 so bile relikvije postavljene v cerkev sv. Ane v javno češčenje. Skrinja z relikvijami je bila pred letom 1954 skrivaj prenesena v Benetke, nato pa v cerkev Velike Gospe v Trstu, kjer se hranijo še zdaj. Samo upamo lahko, da se bodo sveti ostanki blaženega Monalda čimprej vrnili v cerkev sv. Ane.
Leta 2009 je pri Založbi Branko v Novi Gorici izšel kratek življenjepis o bleženem Monaldu, ki ga je pripravil dr. p. Bruno Korošak OFM. Življenjepis je izšel v slovenskem in italijanskem jeziku.
