Veliko časov v zgodovini je, ko so ljudje hoteli razložiti, kaj pomeni božja prisotnost v našem življenju. Gotovo je največji dogodek v zgodovini prav to, da je božji Sin v resnici postal človek. V Jezusu se je Bog do konca sklonil k človeku in je človeku pokazal, da ga je vedno ljubil.
Zakaj je to pomembno? Danes je mnogo ljudi, ki zelo težko razumejo, da je v človeku kaj več kot to, da je koristen sebi in drugemu v času svojega življenja. Težko se prepričamo, sploh v temačnejših trenutkih svojega življenja, da smo pomembni v božjih očeh. Toda Boga se je v resnici sklonil k človeku in se je v Jezusu Kristusu popolnoma uresničil. Ker je Jezus postal človek je enkrat za vselej jasno, da si človek in Bog nista tuja in se ne odbijata, ampak sta povezana med seboj.
To resnico navadno sprejemamo tako, da čutimo bližino z Jezusom in čudimo njegovo ljubezen. Nekoliko bolj filozofsko pa temu rečemo, da je Jezus Bog in človek in ima tako v sebi dve naravi - človeško in božjo.
Gotovo je eno najbolj očitnih sledov božje bližine v človeku ravno človekovo dostojanstvo. Človekovo dostojanstvo je znamenje, da je človek podoben Bogu in je v človeku torej nekaj božjega in večnega. Danes lahko vemo, da naše češčenje ni prazno ampak je polno upanja. Če se je Bog odločil, da bo sprejel prav vse, kar je značilno za človeka: rojstvo, teža življenja, rast, trpljenje, smrt, kar je lastno tudi nam, je trenutek, ko mi sprejmemo sebe take kot smo, zelo pomemben trenutek svojega življenja.
87. Na kakšen način je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek?
Jezus je neločljivo pravi Bog in pravi človek, v edinosti svoje božje osebe. On, Božji Sin, ki je "rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom", je postal pravi človek, naš brat, in sicer ne da bi prenehal biti Bog, naš Gospod.
