Hvala Bogu za vse prejete milosti.
Moj urnik se je ta mesec začel ob 5.30 ali morda ob 5.45. Od šestih naprej sem še s tremi prijatelji prižigal sveče po cerkvi.
Vsakodnevna pridiga, enake pesmi vsakega dne tega adventa in lepota luči, ki je žarela skozi temo in skozi ves december oznanjala, da bo svetloba na koncu zmagala je bila polna upanja. Toda milosti, ki smo jih prejeli so stokrat, tistočkat presegle izgubljene prespane minute.
Hvala vsem, ki so se pustili nagovoriti. Hvala vsem, ki si upate vložiti trud v nekaj, kar se izraža samo v lepoti božje besede. Hvala škofu Juriju, ki nas je utrdil v veri.
Kdor je želel je prišel. Tako bo vedno.
Hvala Bogu, ki nam ne neha dajati milosti in nas v obilni meri presenečati na vso moč.
Čez eno leto (2. decembra 2024) se spet vidimo. Kavo že imamo kupljeno. Vere pa naj bo do takrat še veliko več.
p. Bogdan Rus
