Priprava na 28. nedeljo med letom 2024.

Božja beseda za 28. nedeljo med letom 2024.

 

Božja beseda vedno vsebuje bogastvo življenja. Prav vsaka beseda je od Boga dana milost, ki človeka razsvetljuje in mu daje moč živeti na poglobljen način.

Odlomek iz knjige modrosti nas kaj hitro zavede, da bi ga razumeli kot nek odlomek, ki govori lepe stvari o modrosti, se pravi o tem, kar je lepo, če se človek za to le odloči. Modrost je res nekaj lepega in za življenje zelo potrebnega. Toda nam se včasih zdi, da je to nek dodatek življenju, nekaj prijetnega, a življenjsko ne ravno potrebnega. Nekateri so modri, drugi pač ne. Ne opazimo, kako je življenje v resnici bedno, če ni prave modrosti, ki to življenje krepi in navdihuje. V poplavi knjig, ki danes prinašajo zbirke lepe misli, lepe citate se zdi, da je to le prijeten pomenek.

Toda ta pripoved o modrosti je postavljen na čisto drugačen temelj. Odlomek je namreč pripoved o Salomonovem življenju in je nekakšna Salomonova pripoved o njegovem zunanjem in notranjem dogajanju. Začne pa se nič kaj neotipljivo. Salomon najprej pove, kakšno je človekovo stanje. To stanje je zelo vsakdanje. Človek v svojem življenju živi najrazličnejša bremena. Biti človek pomeni sprejeti nekaj zelo preprostih dejstev življenja: se roditi v precejšnji bolečini, biti ustvarjen iz prsti, kar pomeni neločljivo povezanost z naravnimi in fizikalnimi zakoni. Človekovo življenje že od vsega začetka spremljajo neprijetna presenečenja, ko se človek sooča z zunanjim svetom. Kakor človek pride na svet tako umre. Niti za trenutek ne more pobegniti pred zakoni narave. In zdi se, da je njegova življenjska pot zato težka in žalostna. Ta uvod je bil zelo potreben, da bi lahko pripoved o modrosti temeljila na osnovnih dejstvih človekovega življenja. Ta stik nam bo pomagal tudi kasneje – pri razlagi evangeljskega odlomka. Večkrat se moramo spomniti, da je vsako besedilo v Svetem pismu napisano tako, da nas vedno in v vsaki točki uvaja v vso resnico življenja.

Modrost o kateri govori pisec knjige modrosti in na tem mestu pooseblja Salomona ni neka razumnost, ki bi bila neke vrste miselna telovadba ali domiselna filozofija bolj inteligentnih ljudi. Modrost, je predvsem srečanje s stvarstvom in odnos do živega Boga. Modrost je tudi pokorščina Bogu, saj je Bog z vso ljubeznijo ustvaril vse stvari in vse stvari v ljubezni ohranja pri življenju.

Odlomek, ki smo ga danes prebrali opisuje, kako modrost deluje v tem svetu. Modrost, ki si jo prosimo je nekaj, kar nas povezuje s svetom in Bogom. Na posebnem mestu v svetu so naši bližnji in odnos do tega, kar smo. Tako nam Božja beseda opisuje, kako je potrebno najprej sprejeti modrost, da bi lahko sprejeli sebe take kot smo in stvari in ljudi okoli sebe takšne kot so. Vera, ki ne sprejme najbolj preprostih in na videz nepomembnih dejstev življenja je prazna in lahko postane le sredstvo za zasužnjenje človeka. Taka vera se zdi nekaj časa privlačna, ker se zdi, da smo v njej popolnoma prosti. Sčasoma pa opazimo, da ne deluje. Modrost, kot je omenjena v odlomku prvega berila nas spomni, naj hrepenimo po modrosti in prejeli bomo tudi vse drugo.

Nekaj podobnega poje psalm. Ko bomo vzklikali: Nasiti nas, Gospod s svojo dobroto bomo vedeli, da tega ne kličemo kot razvajeni otroci, ampak kot ljudje, ki vemo, da nam je Bog vse že podaril in veseli še naprej prejemamo od njega bogate darove. Darovi niso cilj, najbolj bistven je tisti, ki te darove daje.

O tem odnosu do sveta in Boga nam govori tudi na videz preprosti dogodek v evangeliju. K Jezusu priteče nekdo in si želi doseči večno življenje. Od Jezusa želi slišati kakšno formulo, nekakšno vstopno sporočilo, ki ga bo pripeljalo naprej. Toda Jezus ga ne usmeri naprej ampak ga povabi, da naj se usmeri vase in resničnost svojega življenja. Rekli bi: če si tako zelo želi večno življenje mu ne bo težko opustiti vsega na kar je navezan v tem življenju. Še več: če je Bog ustvaril vse stvari na tem svetu kot znamenja svoje ljubezni, je svet učilnica svetosti in božje bližine. Zato naj bogati mladenič predvsem spoznava, kako dober je Gospod in kako je že stvarjanje izraz božje velike ljubezni. Toda bogati mladenič ne sprejme Jezusovega povabila. Celo to, da ga Jezus vzljubi ne okrepi njegove volje. Bogataš ne more preskočiti ovire, ki mu jo predstavlja njegovo premoženje.

Je težava v tem, ker Bog ne mara bogatih ljudi? Nikakor. Tudi materialno bogastvo lahko kaže na to, da je človek v življenju uspešen, da je v svojem življenju samemu sebi odprl mnoge poti, ker je ravnal prav. Tudi v Svetem pismu je materialno bogastvo nekaj dobrega in znamenje božjega blagoslova. Toda pozor! Kdor je bogat je v stalni nevarnosti, da bi izgubil stik s svetom. Živi namreč v nekakšnem mehkem ovoju in ne ve, kaj se v resnici dogaja. Težave življenja ga ne zadenejo, sčasoma tak človek tudi ne opazi, večine lepot življenja. Zato bogastvo ni prekletstvo, je pa lahko velika nevarnost. Danes večina ljudi živi kot neke vrste bogataši. Imamo veliko oblik zaščite pred močjo narave, imamo sredstva, da se ubranimo pred različnimi boleznimi tudi na druga načine živimo udobno življenje. Lahko se zgodi, da bomo pozabili na to, kaj nas uči Bog po naravi in bomo otopeli.

Zato je modrost nekaj dragocenega. Če je modrost prava in živa, bomo vedno čuječi in življenje sprejemali kot resnični božji dar.

Obiščite nas

Zelo veseli bomo, če nas obiščete v središču Kopra, si ogledate obnovljeni samostan in se ustavite v cerkvi. Z veseljem vas pričakujemo.

Dobrodošli!

Kako do nas?

Urnik bogoslužja

Nedelje:
9.00 in 11.00

Delavniki:
ob 19.00
(glej sprotni koledar)

zgodovina

Zgodovina frančiškanske prisotnosti v Kopru je dolga in sega v same začetke reda, saj so prvi bratje prišli v mesto že kmalu po Frančiškovi smrti. Leta 1229 ga je verjetno obiskal sv. Anton Padovanski in tukaj ustanovil prvo skupnost bratov ...


Preberi več