Greh je za nas nekaj zelo nesrečnega. Ko premišljujemo o svojih dejanjih in spoznamo, da smo krivi, se znajdemo v neke vrste slepi ulici. Če smo mi sami naredili nekaj slabega in to zavestno tudi potrdili s svojo privolitvijo; kako lahko sedaj sploh naredimo karkoli, da bi bilo drugače? Če je naša volja v nekem trenutku delala slabo, kako se lahko sedaj sama od sebe obrne v dobro? Kako naj se obrnemo proti dobremu tudi, če gre samo za spoznanje naših grehov?
Bog gleda drugače na naš greh. Zanj je naš greh nekaj zelo bolečega. Ker je vsemogočen, ima Bog tudi popolnoma jasno sliko, kako hudo je dejanje, ki smo ga storili. Zato pravimo, da z našimi grehi Jezusa ponovno pribijamo na križ. Toda Bog ni vsemogočen samo v prepoznavanju in razumevanju, ampak še veliko bolj v ljubezni in v usmiljenju. Za Boga je naš greh le nova priložnost za usmiljenje in čas, ko nam razodene neko novo poglavje rasti v svetosti in upanja v življenju.
Pogosto se zgodi, da ljudje, ki so v življenju zelo hudo padli, naredijo veliko in močno pot naprej, ko sprejmejo pomoč Boga. Radi poslušamo ljudi, ki so bili zasvojeni z drogo in alkoholom, ki so delali hude stvari, celo ubijali, varali, uničevali – pa so se spreobrnili in začeli živeti drugačno življenje. To je zato, ker so ti ljudje življenje spoznali z nove strani. V nekem trenutku življenja niso imeli več druge možnosti kot je ta, da so se oklenili Božje pomoči. Nevarnost življenja, v katerem pravimo, “da imamo vse urejeno”, je v tem, da bi mislili, da v življenju ne potrebujemo kakšne posebne Božje pomoči. Toda to ni res. Kakor se spreobrenejo tisti, ki so v to prisiljeni, ker je to njihova zadnja možnost, se moramo spreobračati tudi mi. Potrebno je, da tudi mi spoznamo, da je Bog naša edina možnost, tudi če nam življenje še kar gre. Če smo v življenju še kar uspeni, se ne bomo spreobrnili, ker nam sicer grozi propad, ampak se bomo spreobrnili iz ljubezni. To pa je še bolj silovito in učinkovito. Naj nam Gospod da svojo milost, da bomo zares stopali po poti postnega časa nadvse radovoljno.
78. Kaj je storil Bog po prvem grehu?
Po prvem grehu je bil svet preplavljen z grehi, a Bog ni zapustil človeka v oblasti smrti, marveč mu je - v "protoevangeliju" (1 Mz 3,15) - skrivnostno oznanil zmago nad zlom in dvig iz padca. To je prvo oznanilo odrešujočega Mesija. Zato bo padec imenovan celo srečna krivda, ker "je bila vredna imeti takšnega in tako velikega Odrešenika" (Velikonočna vigilija).
