Kateheza papeža Frančiška o darovih Svetega Duha (3. od 7) Splošna avdienca, sreda, 7. maj 2014.
"Dragi bratje in sestre, dobro jutro!
Pri branju odlomka iz Knjige psalmov smo slišali: „Gospod, ki mi daje svet; tudi ponoči me poučuje moje srce“ (Ps 16[15],7). To je še en dar Svetega Duha: dar sveta. Vemo, kako pomembno je, da se v najbolj občutljivih trenutkih lahko zanesemo na nasvet ljudi, ki so modri in nas imajo radi. Zdaj pa je z darom nasveta Bog sam, po svojem Duhu, tisti, ki razsvetljuje naše srce, da bi razumeli, kako pravilno govoriti in se obnašati ter kako slediti. Toda kako ta dar deluje v nas?
1. Ko ga sprejmemo in pozdravimo v svoje srce, nas Sveti Duh takoj začne ozaveščati o njegovem glasu in usmerjati naše misli, čustva in namere v skladu z Božjim srcem. Hkrati nas vodi k temu, da svoj notranji pogled vedno bolj usmerjamo k Jezusu kot vzorniku našega načina delovanja in odnosov z Bogom Očetom in brati. Svet je torej dar, po katerem Sveti Duh naši vesti omogoča, da se v občestvu z Bogom konkretno odloči v skladu z logiko Jezusa in njegovega evangelija.
Na ta način nas Duh notranje razvija, nas pozitivno razvija, nas razvija v skupnosti in nam pomaga, da ne postanemo plen egocentričnosti in lastnega pogleda na stvari. Tako nam Duh pomaga rasti in tudi živeti v skupnosti. Bistveni pogoj za ohranitev tega daru je molitev. Vedno se vračamo k isti temi: molitev! Pa vendar je molitev tako pomembna. Moliti z molitvami, ki smo se jih vsi naučili kot otroci, pa tudi moliti z lastnimi besedami. Prositi Gospoda: „Gospod, pomagaj mi, daj mi svet, kaj naj zdaj storim?“. In z molitvijo naredimo prostor, da lahko Duh pride in nam v tistem trenutku pomaga, da nam svetuje, kaj vse moramo storiti. Molitev! Nikoli ne pozabite na molitev. Nikoli! Nihče, nihče se ne zaveda, ko molimo na avtobusu, na poti: molimo v tišini svojega srca. Izkoristimo te trenutke za molitev, prosimo, naj nam Duh podari dar nasveta.
V bližini z Bogom in ob poslušanju njegove besede postopoma opuščamo svoj način razmišljanja, ki ga najpogosteje narekujejo naša zaprtost, predsodki in ambicije, in se namesto tega naučimo vprašati Gospoda: Kaj si želiš? Kakšna je tvoja volja? Kaj te veseli? Na ta način v nas raste in se razvija globoka, skoraj prirojena harmonija v Duhu in izkusimo, kako resnične so Jezusove besede iz Matejevega evangelija: „Ne skrbite, kako boste govorili ali kaj boste rekli; kaj boste rekli, vam bo dano v tisti uri; saj ne govorite vi, ampak duh vašega Očeta, ki govori po vas“ (10,19-20). Duh je tisti, ki nam svetuje, mi pa moramo narediti prostor za Duha, da nam lahko svetuje. In dati prostor pomeni moliti, moliti, da pride in nam vedno pomaga.
3. Tako kot vsi drugi darovi Svetega Duha je tudi svet zaklad za celotno krščansko skupnost. Gospod nam ne govori le v intimnosti srca; da, govori nam, vendar ne le tam; govori nam tudi po glasu in pričevanju bratov. Res je velik dar, da lahko srečamo moške in ženske vere, ki nam zlasti v najbolj zapletenih in pomembnih obdobjih našega življenja pomagajo osvetliti naše srce in prepoznati Gospodovo voljo!
Spomnim se, da sem bil nekoč v svetišču Luján v spovednici, kjer je bila dolga vrsta. Tam je bil celo zelo moderen mladenič, z uhani, tetovažami, vsem tem.... In prišel je, da bi mi povedal, kaj se mu je zgodilo. Imel je veliko in težko težavo. In rekel mi je: „Vse to sem povedal svoji materi in ta mi je rekla: “Pojdi k Mariji in ona ti bo povedala, kaj moraš storiti. To je ženska, ki je imela dar sveta. Ni vedela, kako bi sinu pomagala rešiti njegovo težavo, vendar je nakazala pravo pot: pojdi k Mariji in ona ti bo povedala. To je dar sveta. Ta ponižna, preprosta ženska je svojemu sinu dala najresničnejši nasvet. Dejansko mi je ta mladenič rekel: „Pogledal sem Marijo in začutil, da moram storiti to, to in to ...“. Ni mi bilo treba govoriti, njegova mati in deček sam sta že vse povedala. To je dar sveta. Vi, matere, ki imate ta dar, prosite zanj svoje otroke, dar dajanja dobrega nasveta svojim otrokom je Božji dar.
Dragi prijatelji, Psalm 16[15], ki smo ga slišali, nas vabi k molitvi s temi besedami: "Blagoslavljam Gospoda, ki mi daje nasvete; tudi ponoči me poučuje moje srce. Gospoda imam vedno pred seboj; ker je on na moji desnici, se ne bom premaknil" (v. 7-8). Naj Duh vedno vlije to gotovost v naše srce in nas tako napolni s tolažbo svojega miru! Vedno prosimo za dar sveta."
