Prerok Jeremija si postavlja zelo pomembno vprašanje: Zakaj je pot krivičnih uspešna? (Jer 12,1) To vprašanje nakazuje na temeljni prelom našega življenja. Naša izkušnja nam govori, da je včasih zlo bolj očitno in celo zmaguje. O zlu je mogoče govoriti zelo obširno. Ta točka v katekizmu govori o samem dejstvu, da zlo sploh obstaja.
Zlo obstaja na dva načina. Prva oblika zla je nepopolnost sveta. Karkoli se zgodi, je zaznamovano z nepopolnostjo. To pomeni, da imamo lahko še tako dobre namene, pa je vedno vse to zaznamovano z neko napako. Dobra novica pa je, da se Bog tega zaveda. Ne zahteva, da smo idealni, brez napak; pričakuje pa, da damo vse od sebe.
Druga oblika zla pa je to, ko človek pristane na nekaj slabega in to tudi zavestno dela. To pa je veliko huje, ker se zdi, kakor, da nas je to zlo prevzelo.
Obstaja tudi poosebljeno zlo, hudič. Ta je oče zla; kaže se predvsem po svoji moči in po laži, ki jo širi. Hudič kvari vse oblike življenja. Toda kljub vsemu ne smemo misliti, da je hudič odgovoren za vsako napako. Dejstvo je, da smo za nekatere stvari odgovorni sami in smo nanje tudi pristali.
Kljub temu, da je zlo vedno prisotno v svetu pa obstaja dobra novica: zlo brez dobrega ne more preživeti. Dobro pa lahko preživi samo od sebe. Kaj to pomeni? To pomeni, da bomo vedno lahko delali dobro, če bomo to želeli. Dobro bo tudi na koncu zmagalo, ker dobro izhaja iz Boga.
57. Če je Bog v svoji previdnosti vsemogočen, zakaj tedaj obstaja zlo?
Na to boleče in skrivnostno vprašanje, more dati odgovor samo celota krščanske vere. Bog nikakor ni, niti neposredno niti posredno, vzrok zla. Bog osvetljuje skrivnost zla po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal veliko moralno zlo, ki je greh ljudi in predstavlja korenino slehernega zla.