Božja beseda 8. nedelje med letom C.
Sirahova knjiga je na prvi pogled nekakšna zbirka modrostnih izrekov, ki jih modri pisatelj govori človeku, da bi človek lahko bolje živel, ter zato, da bi lahko človek v svojem življenju bil bližje Bogu. Toda to je le prvi vtis. Modri Sirah v svojem besedilu izpoveduje hvalnico živemu Bogu, ki je edini po katerem je mogoče doživeti polnost življenja. Zato je Sirah do skrajnosti iskren in pripoveduje, kako lahko človek zares preseže svoje lastno bivanje, da postane vse bolj polno božje prisotnosti.
Modri Sirah je do skrajnosti radikalen v svojem poznavanju človekove narave. Danes bi njegove besede imeli za žaljive. Toda njegov namen ni grdo govorjenje. Njegov namen je, da bi odprto spregovoril o tistih točkah človekove narave, ki trdovratno zavirajo delovanje Boga.
V delu iz katerega je vzet odlomek današnjega prvega berila Sirah govori o dragocenosti modrosti ter o razsežnostih prave modrosti, ki je zares tisto, kar človeka očisti. Modrost je po Sirahu nekaj, kar odslikava najdragocenejšo stran človeka ter tudi ponavzočuje samega Boga. Bog ni zgolj modrost, ampak se v človeku, ki živi po nasvetih božje modrosti ponavzoči. Sirah ne vidi samo modrosti, ki bi bila pravo obračanje besed, kot neka spretna filozofija. Za modrostjo stoji modri človek v njej pa deluje sam Bog. Če je modrost resnična ima mnogotere zanimive oblike. Spregovori tudi o temeljnih vprašanjih življenja. Vprašanje starosti, odnosa do žensk, pa tudi v nebo vpijoča kritičnost družbe.
Zdi se, da vse te stvari povzemajo vrstice, 27,4-7, ki jih beremo to nedeljo. Govor, beseda je v resnici nekaj, kar razodeva človekovo notranjost. Kakor je Sirah storil že v prejšnjih delih svojega besedila: beseda oz. govor ni samo nekaj, kar lahko poljubno obračamo in sestavljamo: beseda človeka razgali in pokaže, kdo je. Človeka, ki veliko govori in verjetno svojih besed niti najbolje ne premisli Sirah primerja rešetu, na katerem ostanejo odpadki. Morda je to tudi naša človeška izkušnja: kadar preveč govorimo oz. še bolj – ko daljše obdobje ne storimo nič, da bi naš govor postal bolj dovršen, premišljen, uravnotežen, se lahko zgodi, da naše besede razodevajo samo še tisto, kar je v nas neuporabno. Kako pomembno je, da je človek sposoben kontemplacije. Kontamplacija ali premišljevanje v božji bližini je to, da človek vsaj del svojega časa posveti premišljevanju, tudi molitvi, ki ni samo ponavljanje besed ampak je poglabljanje v svojo lastno notranjost, poglabljanje v namene našega srca in poglabljanje v osebni odnos, ki ga ima Bog do nas in nas v življenu obiskuje. Značilnost človekovih besed je tudi resnica in gotovost. Besede razkrijejo, kako je človek v svojem globokem bistvu zavezan resnici in koliko veljajo njegove besede. Sirah poda čudovito primerjavo. Lončar lahko naredi čudovito posodo, lahko je njen zunanji izgled čudovit. Toda, če ne bo narejena prav, bo v ognju počila in bo neuporabna.
Kar govori Sirah o besedi še vedno ostane na ravni človeškega, čeprav kliče po božjem. Jezus pa bo v evangeliju spregovoril o besedi, ki je Bog, saj je prisotnost Boga samega. Toda božje beseda, ki jo prebiramo zaradi tega, kar v njej Bog prebiva ima vse lastnosti, ki jih modri Sirah opeva v svoji knjigi.
Podobno govori tudi psalm, ki je hvalnica božji prisotnosti v človekovem življenju. Bog je prisoten po molitvi s katero človek napolni svoj dan. Božja prisotnost pa ima vpliv tudi na vse druge dele človekovega življenja. Tako modri Sirah, kot tudi psalmist sta si enotna. Bog je v našem življenju resnično prisoten in njegova prisotnost ima resničen vpliv na naše življenje.
Kot smo že navajeni, božja beseda raste. Če je prvo berilo iz stare zaveze v polnosti opisalo, ga novozavezna modrost povzdigne do neslutene razsežnosti. Apostol Pavel korinčanom govori o novem življenju, ki ga človek prejme zato, ker ga je Bog izvolil. Apostol Pavel trdno veruje, da bo prišel trenutek, ko bomo deležni večnega življenja. Njegova vera je še močnejša, ker apostol pravi, da neumrljivost ne bo prišla kot nek neznan dodatek človeškemu življenju ampak bo naša umrljivost prejela to lastnost. Bog ne bo vsega začel znova. Prenovil bo tisto, kar sedaj obstaja, prenovil bo to, kar smo in nam podaril večno življenje.
Vrh vsakega prebiranje božje beseda pa je vedno evangelij. Tudi danes evangelij neposredno govori o tem, kako naj človek ravna v življenju. Evangelij ni obljuba, kako bo ali želja, kako bi moralo biti. Evangelij je beseda, ki ustvarja v nas novo življenje in obstaja tukaj in sedaj.
Gotovo se današnji evangeljski odlomek navezuje na prejšnje. Pred 14 dnevi smo namreč brali blagre, prejšnji teden pa tem, kako naj ljubimo svoje sovražnike in druge napotke. Kasneje je Jezus pravi še, naj bomo v usmiljenju taki, kot je naš nebeški Oče. Velika in zahtevna naročila pa zaključi z ugotovitvijo, da v resnici ni druge poti. Če ne bomo delali dobro in svojega življenja naravnali na to, kar je lepo, se bo zgodilo, da bomo v življenju delali škodo. Kakor je modri Sirah opazil, da duhovno prazen človek s svojimi besedami takoj razodene svojo bedo, tako vse človekovo bitje lahko daje dobre ali slabe sadove.
