V sredo 4.11.2026 smo se že petič srečali v Frančiškovi biblični skupini. Ob skupnem branju Svetega pisma si vzamemo čas, da ob besedilu za trenutek postanemo, prisluhnemo njegovemu sporočilu in premislimo, kako nas nagovarja v našem življenju.
Ustavili smo se ob odlomku iz Prve Mojzesove knjige, ki opisuje tretji dan stvarjenja:
Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno!« Zgodilo se je tako. Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.
Božja beseda ni vedno namenjena temu, da bi nam bilo ob njej prijetno. Včasih nas vznemiri, postavi pred ogledalo in nas povabi, da premislimo o svojih odločitvah, da na stvari pogledamo drugače.
Kljub temu pa nas je tokratni odlomek, ki govori o tretjem dnevu stvarjenja, nagovoril na prav poseben, pomirjujoč način. Ob besedah o zemlji, ki rodi zelenje, rastline in drevesa, vsako po svoji vrsti, smo začutili lepoto in urejenost stvarstva.
V odlomku smo prepoznali, da Božja skrb za življenje sega že v same začetke stvarjenja. Še preden je ustvaril človeka, je pripravil zemljo, da bi zagotavljala pogoje za življenje ter ohranjala in podpirala vsa živa bitja.
Ob branju nas je nagovoril tudi zanimiv prehod v pripovedi. Potem, ko Bog loči vode in se pokaže kopno, torej uredi svet na veliki ravni, se pripoved nenadoma posveti zelo konkretnim podrobnostim: zelenju, rastlinam, semenom in drevesom, ki rodijo sadove.
Od velikih podob stvarstva preide k drobnim, a za življenje nepogrešljivim stvarem.
To so stvari, ki jih lahko hitro spregledamo, saj so del našega vsakdana. Vendar nas Sveto pismo tukaj opozarja na to, da Božje delovanje ni prisotno samo v velikih in izjemnih dogodkih, ampak tudi v vsakdanjih izzivih življenja.
Ema
