Priprava na 26. nedeljo med letom 2022. Leto C
Današnji evangeljski odlomek je eden tistih, za katerega lahko Lukov evangelij poimenujemo Evangelij ubogih. Ta evangelij označujemo tako, ker je na različnih mestih evangelist Luka za svoje podobe uporabil uboge: popotnika, ki ga roparji pretepejo in skoraj umorijo, ubogo vdovo, Lazarja …
Lukov evangelij naj bi nastajal v mestnem okolju, kjer je bilo vprašanje revščine zelo zaostreno. Značilnost mestnega okolja ni v tem, da bi bilo revežev več ampak, da so bogataši in reveži živeli blizu. Tudi v rimskih mestih so namreč živeli zelo blizu in se vsakodnevno srečevali. Morda na tem temelji tudi današnja pripoved.
Če človek želi pomagati revežem ni dovolj, da ima darežljivo srce. Pomoči ni nikoli zadosti in misel, da bomo nahranili vse revne vseh časov je utopija za katero je nemogoče, da bi se uresničila.
Božja beseda nam danes predlaga krepost ponižnosti. Ta nam lahko pomaga, da svoje življenje vidimo na pravi način. Lestvice, ki se vzpostavljajo v družbi, so namreč samo navidezne. Vsak človek ima iste strahove, iste želje, isto notranjost. Naj bo človek še tako zelo bogat, vedno se najde pred enakimi izzivi. Kako biti ljubljen in sprejet, kako živeti v prijateljstvu, kako obogatiti svoje življenje, kako doseči polnost svojega življenja, kako biti srečen?
Nič od tega nam ne more kupiti denar. Morda lahko s pametnim ravnanjem z denarjem v svojem življenju vzpostavimo nekaj več reda in življenje uredimo tako, da imamo več časa za stvari, ki bolj krepijo človekovo dostojanstvo; da imamo več časa za dobroto, ljubezen, duhovnost. Toda veliko ljudi na tej poti pade. Veliko denarja navadno pomeni tudi še večje želje in ta krog se nikoli ne zaključi.
Vera v Boga je odličen prostor, kjer lahko prepoznavamo prave prvine življenja, pravi način odločanja, pravi mir. Se bomo tega načina še bolj oprijeli?