VEROIZPOVED
Veroizpoved je izraz, ki ima več pomenov. Uporabljamo ga kot oznako za neko vero. Ljudje pripadajo tej in tej veroizpovedi. To je lep izraz. Ne moremo soditi ali ocenjevati ljudi po tem, kar čutijo v svojem srcu. Lahko samo povemo, kaj izpovedujejo.
V resnici veroizpoved pokaže to, kar čutimo v našem srcu in to pove navzven. V resnici je ena najlepših veroizpovedi misel apostola Tomaža po vstajenju, ko je vzkliknil: “Moj Gospod in moj Bog.” V resnici so prvi Kristjani imeli to za prvo in najpomembnejšo veroizpoved. Rekli so: “Jezus je Gospod” in to je pokazalo, kdo so.
Veroizpoved pa se je sčasoma daljšala in že v zgodnjih stoletjih se je oblikovala v tako, kot jo imamo danes.
Ko so cerkveni očetje vstopali v ta svet so čutili, da morajo razložiti, kakšna je naša vera. To je bilo zelo potrebno. Vero razložiti. In na tem področju so povedali mnogo stvari. Svojo vero so poskušali opisati na najrazličnejše načine.
Pri maši molimo Spostolski ali Nicejsko carigrajsko veroizpoved. Prva je krajša in jo večinoma uporabljamo pri rožnem vencu in v postnem času, druga pa je daljša. Obe pa izražata tisto, kar nam je v veri skupno.
Vsak človek ima kakšen poudarek v veri, ki mu je bolj dragocen. Toda ko se zberemo izražamo tisto, kar nam je skupno in kar je nedvoumno.
Z žarom in vso resnostjo molimo te veroizpovedne obrazce.
