V zgodovini človeštva je dobro najmočnejše, ker izhaja iz Boga. To dobro je začetek sveta in v svetu zmaguje. Poleg dobrega pa je tudi zlo. Zlo je pomanjkanje dobrega. Najhujše zlo je nič, nebivanje, neobstoj. Toda zlo ne more obstajati samo po sebi, če ni nekakšen parazit na tistih, ki so namenjeni za dobro, pa delajo slabo. Vsak človek je namenjen za dobro, rojen je bil kot dober in poslan v svet kot nekdo, ki ima svoje življenjske energije namenjene temu, da bi delal dobro. Vse, kar smo, je namenjeno temu, da delamo dobro; vse, kar imamo – vsa sredstva za življenje, so namenjena temu, da bi delali dobro; vse naše življenjske moči so namenjene temu, da bi delali dobro. Če pa te iste stvari, ki so namenjene zato, da bi v svetu delali dobro, uporabimo oz. zlorabimo tako, da jih uporabimo za nekaj slabega, pa omogočamo zlu, da preživi. Zlo nima lastnih moči, stvari in oseb, ki bi omogočale, da bi zlo preživelo.
Zato v Cerkvi toliko govorimo o grehu. Greh ni zlo samo – greh je pritrditev temu, da delamo nekaj slabega oz. zlu. Ko pritrdimo grehu, zlu omogočamo, da preživi in obstaja v našem prostoru in času.
73. Kako razumemo stvarnost greha?
385-389
Greh je prisoten v zgodovini človeka. Takšna stvarnost se razjasni samo v luči božjega razodetja in zlasti v luči Kristusa Odrešenika vseh, ki je dal, da se je še bolj pomnožila milost tam, kjer se je pomnožil greh.
