V celoti Bog!
Ko premišljujemo o Bogu, opazimo, da naše besede ne morejo povedati tistega, kar bi hoteli izreči. Naj dodamo našim mislim še tako modre misli, vedno nekaj manjka. Naj dodamo našim molitvam še tako lepe in duhovno bogate molitve – Bog je večji od tega.
Lepo je, če Boga slavimo v bogoslužju. Toda to ni dovolj. Najprej je pomembno, da je bogoslužje razgibano in bogati. Tako bogoslužje nas spodbuja, da bi se odpirali navzven. Gibanje pri bogoslužju, prikloni, pokleki in druge različne drže nas spodbujajo, da bi našli stik, ki povezuje naše bogoslužje s celoto našega življenja. Tako brez besed izrazimo vero v enega Boga.
Apostol Pavel pravi, da naj damo svoja telesa v daritev svojega življenja. To je pravo bogoslužje.
Ali ni odločitev za poštenost obenem tudi čudovit izraz vere v Boga? Ali ni trenutek, ko oče ali mati objameta svojega otroka in mu na ta način dajeta občutek varnosti in krepita v njem samospoštovanje, tudi molitev? Ali ni odločitev za to, da naredim nekaj dobrega, čeprav bi mi bolj koristilo malo pogoljufati pri čemer me ne bi nihče dobil, ali ni to izraz vere v Boga? Ali ni trenutek, ko se človek odvrne od alkohola, droge, pretirane rabe družbenih omrežij, pornografije in vsega slabega, kar prihaja od zunaj … Ali ni to obenem izraz vere v Boga? Ali ni velik izraz vere v Boga samo to, da se človek odloči vdano sprejemati trpljenje bolezni in ne išče lažnih izgodov v evtanaziji?
Na ta način izrišemo s svojim telesom, dejanji in odločitvami, kaj in kdo je Bog za nas. Besede so pomembne, ker so zlata vsebina našega življenja. Tem besedam pa morajo slediti dejanja, da bi lahko Boga sprejeli v celoti; da bi ga lahko izrazili in se z njim poistovetili; da bi v resnici postal del našega življenja.
43. Kaj terja vera v enega Boga?
Verovati v enega samega Boga terja: spoznavati veličino in veličastvo Boga; živeti v zahvaljevanju; zanesti se na Boga vselej, celo v nezgodah; priznavati enoto in resnično dostojanstvo vseh ljudi, ustvarjenih po božji podobi; dobro uporabljati ustvarjene reči.
