Oznanila za 8. nedeljo med letom 2025.

NEDELJA JE DAN, KI GA PREŽIVIMO ZA GOSPODA. Morda bi se naše življenje korenito spremenilo, če bi nedeljo res popolnoma posvetili Gospodu. Navadno si očitamo, če smo naredili kakšno delo, ki naj ne bi bilo dovoljeno v nedeljo. Toda pogosto sploh ni to tisto, kar si Bog želi od nas. Bog si želi, da bi delali dejanja, ki ga slavijo. V nedeljo bi morali nekako izstopiti iz tistih skrbi, ki jih imamo skozi teden in živeti osvobojeni od skrbi delati zgolj to, kar bi v nas budilo veselje do božjega življenja.

 

Tudi po današnji sveti maši BO KATEHEZA. Spregovorila nam bo o Jezusovi smrti (124). Vesel sem, ker po maši ostajate še nekaj časa, da bi poskušali katehezo. To nas povezuje in poglablja našo vero. Najpomembnejši del vere je čutenje božje bližine, ko božjo ljubezen začutimo bi morali tudi vse bolj poznati, kar se nam dogaja.

 

Hvala tudi, da se UDELEŽUJETE SREČANJ PO SVETI MAŠI, pa tudi tistim, ki prinašate kavo in sladkarije in s tem bogatite mizo. Hvala tistim, ki pripravijo kavo ali čaj. Največkrat je to kar g. Robi. Iskrena hvala.

 

V torek bomo bomo zvečer ob 19. uri obhajali pobožnost v čast Antonu Padovanskemu. Po pobožnosti bo priprava na spoved. V postnem času bo ta priprava dobila še poseben poudarek. Po spokornem bogoslužju bo češčenje najsvetejšega in možnost za spoved. OB 20. URI BO SVETA MAŠA pri kateri bodo sodelovali študentje, vabljeni pa prav vsi.

 

V SREDO JE PEPELNICA. Na ta dan je strogi post. Strogi post opravimo iz ljubezni do Boga. To pomeni, da se samo enkrat na dan do sitega najemo.

Vabljeni, da se zvečer zberemo pri sveti maši. Zelo si želim, da bi ta dan vzeli za svojega in skupaj stopili na pot postnega časa. PRI VEČERNI MAŠI 19. URI BOM POVABIL k sodelovanju različne sodelujoče. Naj bo ta večer zares večer vseh nas, da bomo SKUPAJ STOPILI NA TO POT. Skupaj odprimo vrata upanja.

Pri sveti maši bo pepeljenje. Križ iz pepela, ki ga duhovnik naredi na čelu ja znamenje naše pripravljenosti za dobro.

 

STROGI POST POMENI, da se samo enkrat na dan do sitega najemo in ne jemo mesnih jedi. Post ni dieta, ki bi skrbela za moje zdravje ali lepšo postavo. Pogosto so prostovoljne razne dijete nasprotne načelom posta. Če imamo medicinsko dieto se je držimo tako, kot je predpisal zdravnik, ne glede na postni dan. Post opravimo iz ljubezni do Kristusa v povezanosti s Cerkvijo. Ne postimo se več kot je naloženo. Mrtvičenje ni božja volja. Lahko pa si naložimo tiste naloge, ki bodo povzročile, da bomo bolj svobodni za Gospoda.

 

MOČNO VABIM K AKCIJI 40 DNI BREZ ALKOHOLA. V Sloveniji je odnos do uživanja alkohola pogosto napačen. To je nekaj, kar lahko spremenimo. Vera nam lahko pomaga najti dobro voljo, da lahko opravimo tak dober sklep. www.brealkohola.si Od alkohola se lahko postimo zaradi sebe ali zaradi svojih bližnjih.

 

V petek bom OB 17. URE NAPREJ NA VOLJO ZA SPOVED. Zelo si tudi želim, da bi letos opravili sveto spoved do tihe nedelje 6. aprila. Mislimo na to! Tako bomo v osrednje dneve naše vere vstopili pripravljeni, obenem pa bomo spoved opravili v miru.

 

V petek ob 18.15 bomo v cerkvi molili KRIŽEV POT. Ob 19. uri bo sveta maša. Ker je ta dan prvi petek v mesecu, bomo PO MAŠI MOLILI TUDI ZA DOMOVINO. Molitev se bo končala opolnoči.

 

V soboto je pri nas srečanje frančiškovega svetnega reda za vso našo škofijo. OB 10. URI BO SVETO MAŠO DAROVAL KOPRSKI ŠKOF MSGR. PETER ŠTUMPF. Kasneje se bo še škof udeležil srečanja članov frančiškovega svetnega reda. Dobrodošel škof prvikrat pri sveti Ani!

 

V soboto 8. marca zvečer bo sveta maša ob 19. uri. Po maši bo MOLITEV NEDELJSKIH PRVIH VEČERNIC in pesem sveti Ani. Procesija v čast sveti Ani bo spet po veliki noči.

 

Naslednja nedelja je PRVA POSTNA NEDELJA. Zopet bomo poslušali o Jezusovih skušnjavah.

 

Zelo si želim, da bi ob NEDELJAH ŠE BOLJ POGLOBILI SVOJO VERO. Vabim vas, da se na prvo postni nedeljo 9. marca zberemo ob 8.15 v Monaldovi dvorani. GOVORILI BOMO O POMENU SVETE MAŠE. Tisti, ki imate navado priti k maši ob 11. uri vas vabim, da na srečanje pridete ob 10.15 prav tako v monaldovo dvorano. Zelo pomebno se mi zdi, da v postnem času naredimo še kakšen korak naprej. Pomen svete maše sem izbral, ker je to to tista skupna točka, ki nas vse povezuje. Prosim vas, da pripravite vprašanja o sveti maši, če se vam slučajno pojavljajo. Upam, da se bomo zbrali, vsekakor pa naj ne manjkajo bogoslužni bralci.

 

V postnem času bomo začeli ZBIRATI TUDI ZA PRENOVO NAŠEGA PROČELJA. Pojavili so se že prvi “tihi” darovalci. Preko strokovnega svetovanja smo uspeli dobiti resnično dobro ponudbo za delo, ki bo opravljeno, pri čemer bo delo opravljeno v najvišjem kvalitetnem razredu. Več informacij glede darovanja poiščite naslednji teden na oglasni deski ali na spletni strani.

 

Prosim vas, da v tem posnem času na vseh PODROČJIH ŽIVLJENJA ODRINETE NA GLOBOKO. Naj bo res to milosten čas. Ko naredimo kakšen bistven korak naprej se pogosto pojavi nasprotovanje v našem značaju. Vedno sem vam na voljo za duhovni pogovor ali spoved. Pokličite.

 

HVALA VAM ZA VSAKRŠNO SODELOVANJE PRI BOGOSLUŽJU. Molimo tudi za ministrante in organiste, da bomo imeli vedno lepo bogoslužje. Morda najbolj dragocen okras bogoslužja je naše osebno sodelovanje.

 

Hvala za vaše darove s katerimi omogočate, da izpolnimo dolžnosti in dolgove, ki nastanejo v vsakdanjem življenju.

 

Hvala, ker skupaj živimo vero!

 

p. Bogdan Rus

2. marec 2025

 

Danes smo pri maši brali pstirsko pismo našega škofa za postni čas.

Škofovo pastirsko pismo za postni čas 2025

POST BESED IN SPOROČIL

Spoštovani duhovniki, redovniki in redovnice, dragi bratje in sestre v Kristusu.

Dovolite, da vam ob začetku postnega časa, ki ga začenjamo na pepelnično sredo, namenim nekaj misli v spodbudo in morebitno pomoč.

Postni čas je kot zdravstveni dom, kamor se nagnetemo v svojih tegobah, da bi ozdraveli. Od zdravnikov veliko pričakujemo, ker vemo, da nam lahko pomagajo. Mi zaupamo njim bolezni, oni pa nam pomagajo do zdravja. Uspešnost zdravljenja je odvisna od zaupanja, dobre diagnostike in tudi zdravil. Velikokrat pa pomaga samo še poslušanje. Besede so pri tem blagodejne in terapevtske.

Že modri Sirah je veliko stavil na besede: potrebujejo nego kot drevje, ki daje sad. Lahko so kot smeti, ki ostanejo na rešetu; lahko pa kot lončarska posoda, ki jo preizkuša peč. Ljudje se z govorjenjem razodevamo, kdo smo. Po besedah se spozna naše duševno in mentalno stanje (prim. Sir 27,4-7).

Papež Frančišek nas opozarja, da kletve, obrekovanje in opravljanje kličejo v bližino hudobnega duha in s seboj prinašajo tudi smrt. Jezik je organ, ki poživlja duha in srce, lahko pa je tudi hud rabelj, ki uničuje bližnjemu ime, nemalokrat tudi življenje. Smeti slabega govorjenja in sporočanja so kot pepel, ki ga veter nanese na obleko. Težko jo je potem očistiti.

Pravi orkan raznašanja slabih besed in sporočanja so digitalni mediji in forumi. Uničujejo dobra imena, ponižujejo, povzročajo sovraštvo in pri prizadetih tudi misel na maščevanje. Vse se vrti v krogu nasilja. Pretresajo nas hudi zločini na trgih, po šolah in drugih javnih ustanovah. Ni razlik v letih – ne pri storilcih in ne pri žrtvah. To vzbuja skrbi in strahove. Sprašujemo se, kje smo sploh še varni.

Zelo potrebujemo dobre besede in sporočila. Ne gre zgolj za preventivo pred slabim, temveč za življenje.

Apostol Pavel v Prvem pismu Korinčanom kliče po neuničljivosti in neumrljivosti. Če kdo, potem prav on zelo dobro ve, kaj je to smrt. Nenehno je bila na preži, da ga uniči. Vendar pa se Pavel ne da. Celo posmehuje se ji: »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo (1 Kor 15, 55)?« Tudi Pavel ve, da bo nekoč umrl, vendar ne zaman. Umrl bo z namenom: za Kristusa – da bo z njim deležen Očetove slave v nebesih. Pri svojem oznanjevanju je Pavel govoril dobre besede, ki so bile včasih krepke in jasne, vendar zmeraj v službi evangelija. Ni se ogibal resnice, da bi vse pridobil za Kristusa. Ni sramotil, da zaradi tega morebiti ne bi koga izgubil za Kristusa.

Postni čas nam daje dve možnosti: ali bomo svoje oči in misli imeli vsakodnevno prilepljene zgolj na besede in sporočila o nasilju in smrti ali pa bomo izbirali dobre besede in vsebine in napravili kaj za pomirjenost v nas in med ljudmi. Sami bomo težko zmogli. Za pomoč lahko zaprosimo starše ali druge člane domače družine oziroma koga, ki mu zaupamo in je vreden zaupanja. Naš vodnik naj bo kdo, ki ni slep za to, kaj je dobro in kaj ni. Pri tem seveda ne obsoja in ne zganja panike, ko opazi, da nam ne gre najbolje. Ve, da tudi sam ima v očesu vsaj iver, zato ne bo iskal bruna v očesu drugega. Dobro je imeti takšnega prijatelja. Če ga ni, ga ves postni čas iščimo. In če ga najdemo šele na koncu postnega časa, ga bomo potrebovali tudi ob veliki noči in še dolgo potem. Jezus nam daje Svetega Duha tudi za iskanje in najdenje prijatelja, ki vidi tam, kjer mi ne vidimo (prim. Lk 6,39-45). Vztrajno molimo in prosimo zanj. Vsakdo mora imeti dobrega prijatelja.

Postni čas je od Boga podarjena možnost, da vidimo, kako je z nami. Izboljšave so vedno mogoče. Odločitve za dobre sadove ali pa smeti na rešetu – vse je doma v našem srcu.

Papež Frančišek v buli o napovedi rednega svetega leta 2025 Upanje ne osramoti med drugim pravi: »V moči upanja, v katerem smo bili odrešeni, in ob pogledu na čas, ki mineva, smo prepričani, da zgodovina človeštva in zgodovina slehernega izmed nas nista usmerjeni k slepi pegi ali temnemu breznu, ampak k srečanju z Gospodom v slavi. Živimo torej v pričakovanju njegovega ponovnega prihoda in v upanju, da bomo večno živeli z njim. In v tem duhu sprejemamo ganljiv klic prvih kristjanov, s katerim se končuje Sveto pismo: 'Pridi, Gospod Jezus' (Raz 22,20).«

V tej prošnji nas podpira nebeška Mati Marija, naša pomočnica in tolažnica. Njej se zaupamo in k njej se zatekamo kot romarji upanja.

Naj nam bo blagoslovljen postni čas.

Msgr. dr. Peter Štumpf SDB,
škof