V svetu velja, da je neka stvar pomembna, če je nekaj posebnega. Če je neka stvar posebna, jo ljudje opazijo. To je šlo tako zelo daleč, da v svetu opazimo samo še stvari, ki so dovolj grozljive ali šokantne; če je kakšna stvar samo preprosta in lepa, se izgubi med množico vsega vznemirljivega.
Cerkev ni ena zato, ker bi s tem želeli povedati, da je nekaj posebnega in je samo ta cerkev edina prava. Cerkev je ena zato, ker v Cerkvi živeti pristne odnose, ki izhajajo iz lepote odrešenja. Cerkev je okolje, kjer živimo najbolj preproste odnose življenja, a jih živimo v predanosti živemu Bogu. V Cerkvi doživimo lepoto našega bivanja in dragocenost ljubezni Boga do vsakega izmed nas. Cerkev je zelo preprosta, in je ne moremo oglaševati kot nekaj izrednega. Vedno ostaja skupnost, ki v preprostosti življenja živi lepoto vere v Boga. Cerkev Jezusa Kristusa obsega vse kraje sveta - je vesoljna. Mi poznamo Cerkev v kateri živimo in jo soustvarjamo. Gotovo je, da je Rimskokatoliška Cerkev prava cerkev v kateri prebiva Sveti Duh in v kateri nas Jezus zbira v svojem imenu. Toda Cerkev je še drugod, sega v skrivnosti srca na področja, ki jih še ne poznamo in je to našim očem nevidno. Se Cerkev kot božje kraljestvo širi tudi v srca ljudi, ki vere še ne izražajo na glas. Samo Bog je tisti, ki pozna srca vseh ljudi, mi pa vse ljudi lahko sprejemamo.
161. Zakaj je Cerkev ena?
Cerkev je ena, ker ima za izvor in vzor edinost enega samega Boga v Trojici oseb; za ustanovitelja in vladarja ima Jezusa Kristusa, ki vse zedinja v eno ljudstvo in eno telo; za dušo ima Svetega Duha, ki zedinja vse vernike v občestvu v Kristusu. Cerkev ima eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno samo apostolsko nasledstvo, eno samo upanje in isto ljubezen.
