Božja beseda za 2. adventno nedeljo 2023.
Izpod peresa preroka Izaija beremo v adsventnem času opogumljajoča besedila. Izaija je resnično velik prerok, ki je v svojem življenju doživel globino Božje prisotnosti in je iz nje črpal moč, da je tudi zgodovino videl na drugačen način. Ne gre samo zato, da bi zaradi Božje pomoči Izaija lahko videl dlje in jasneje v prihodnost. Izaija živi resnico, ki mu daje možnost, da dogodke njegovega časa vidi prav in jim daje pravo težo. Pred odlomkom, ki je poln upanja, se zgodita dva pomembna dogodka. Asirci s kraljem Senaheribom pridejo pred Jeruzalem, da bi ga napadli. Prerok prerokuje, da se Izraelcem ne bo zgodilo nič hudega. In res se zgodi, da v eni noči umre veliko asirskih vojakov, zato opustijo napad in se umaknejo. Kralja Senaheriba kasneje celo umorita njegova lastna sinova.
Judov kralj Ezekija, ki pa je bil dober kralj in je veroval Gospodu, zboli na smrt. Izaija mu pove, da bo kmalu umrl, toda zaradi njegove molitve ga Bog usliši in Ezekija ozdravi – Bog doda njegovim letom še petnajst let. Dogodki, ki se odvijajo ob tem in Božja sporočila so zares tista sporočila, ki govorijo o tem, kako Bog rešuje človeka in svoje ljudstvo na vseh poteh.
Ko Ezekija ozdravi, zapiše hvalnico Gospodu. To je hvalnica, ki opeva enega Boga, ki obvladuje tok zgodovine in človeka vodi po varnih poteh ter skozi vse tegobe življenja. Po Ezekijevi ozdravitvi pridejo v Jeruzalem odposlanci babilonskega kralja. Babilon je bilo še eno kraljestvo, ki se je v tistem času vzpenjalo. Ezekija jim pokaže vsa bogastva svojega dvora. Prerok pa kralju pove, da bo vse kraljevo imetje odvzeto in odpeljano v Babilon. Vse skupaj se zdi kot neizprosen tok zgodovine. Če se judje izognejo eni nesreči, nastopi druga, ki zadane s še večjo silovitostjo. Iz tega jih lahko reši samo Bog, ki je edini, ki lahko človeka dokončno reši. In to je mesto, iz katerega je vzet odlomek današnje nedelje. Govori o tem, kako Bog prinaša dokončno rešitev za vse ljudi. Vse to se bo zgodilo kot moč, ki izhaja iz Božje dobrote. Na koncu tega odlomka, je tudi podoba (dobrega) pastirja, ki skrbno pazi na svoje ovce. Ne rešuje naroda kot celote in ob tem tvega, da bi bili posamezniki pozabljeni ali uničeni kot nekakšna stransko nujno zlo. On je dobri pastir, ki skrbi za vse, pazi pa na vsakega.
Apostol Peter nastopi v podobnem položaju. Toda nevarnost, ki jo vidi niso kraljestva, ki bi napadala njegovo ljudstvo, ampak lažni preroki, ki vernikom oznanjajo izkrivljeno resnico. To so ljudje, ki prinašajo nesrečo med ljudstvo. Najhuje pa je, da dajejo videz, kakor da so Gospodovi učenci. Apostol Peter jih hoče opozoriti na nevarnost in pri tem uporabi vse mogoče ostre izraze, s katerimi opiše nevarnost laži in lažnega oznanjevanja. Eno izmed njegovih orodij je tudi tako, ki ga uporabijo že mnogi oznanjevalci Jezusa Kristusa. Na novo želi pogledati na zgodovino izvoljenega ljudstva in želi pokazati, kako je Gospod deloval v zgodovini vse čase. Njegovo delovanje je skrito in pogosto ga ni lahko razumeti in sprejeti. Verniki stojijo pred stalno preizkušnjo, da z iskanjem in poglabljanjem v svete skrivnosti poskušajo razumeti, kako Bog deluje v svetu prav v tem trenutku.
Evangeljski odlomek današnje nedelje je iz začetka Markovega evangelija. Ko beremo te vrstice, se zdi, da si želi evangelist v najkrajšem povzetku označiti, kako je vzklilo seme oznanjevanja in je začelo rasti Božje kraljestvo. Osrednja oseba tega odlomka je Jezus Kristus. Že v prvem stavku je omenjen kot temelj celotne zgradbe evangelija. Na tem temelju vse raste, vsaka beseda evangelija ima svoj pomen ravno zaradi Jezusa samega. Druga oseba je Janez Krstnik, ki v podobi preroka krščuje in oznanja. Evangelist Marko ustvari povezavo med Staro in Novo zavezo. Stara zaveza je navzoča tako, da evangelist preprosto povzame vrstico iz Malahijeve knjige in želi poudariti, da vsa Stara zaveza ni hrepenela samo po dovršitvi, ampak tudi po tem, da bi prišel Jezus Kristus.
