Ljudje še nekako priznamo, da v našem življenju in okrog nas obstajajo različne stvari. Priznavamo, da niso nastale same od sebe, po nekem naključju ali po nesreči. Kljub temu, da veljajo vsa kemična in fizikalna načela našega življenja, pa je vendarle Bog tisti, ki je ves ta proces začel. Svet se ni mogel zgoditi sam od sebe. Na koncu je potreben nekdo, ki ta svet ustvari z nekim razlogom. In ta svet je ustvarjen iz ljubezni. Bog ga je ustvaril iz ljubezni do človeka.
Stvarjenje je torej dogodek, ko so nastale vse stvari, ki nas obkrožajo. Nekako skrito našim očem je, da kaj se je dogajalo izza vsega tega. Toda Bog nas v življenju spremlja in nam daje moč, da bi lahko živeli polnost vere. Ni samo ustvaril sveta: prinesel je tudi oznanilo o tej ljubezni in poslal je svojega Sina, da bi nas odrešil. Odrešil nas je v moči upanja in dobrote. Če je stvarjenje nekaj, kar se nam zdi, da se je zgodilo navzven, pa je odrešenje nekaj, kar se je zgodilo navznoter. Odrešenje je trenutek, ko prepoznavamo dobroto živega Boga, ki je naredil vse, da bi mi živeli zares polno.
65. Kakšen je odnos med delom stvarjenja in odrešenja?
Delo stvarjenja dosega vrhunec v še večjem delu odrešenja. To pa daje začetek novemu stvarjenju, v katerem bo vse našlo svoj poslednji smisel in svojo dovršitev.
