Božja beseda za 5. nedeljo med letom (Leto A).
Velikokrat se sprašujemo, kako v življenju narediti nekaj dobrega, da bomo v zares napredovali. Ob tem nam pride na misel mnogo stvari. Radi bi naredili marsikaj takega, da bi napolnili svoj življenje z mnogimi dejavnostmi, ki bodo naše življenje naredile bolj kvalitetno. To je tako kot otrok, ki skozi igro spoznava, katere veščine ima in jih potrebuje za svoje odraslo življenje. Te veščine vadi skozi različne dejavnosti. Tako tudi mi velikokrat vadimo svoje veščine, da bi postali sveti. Ne vadimo samo, kako bomo lahko čim bolje živeli in stvari opravili. Vadimo se tudi v tem, da bomo vse opravili dobro in po tem živeli sveto. Težava lahko nastopi, ko svoje življenje napolnimo s premnogimi dejavnostmi. Te dejavnosti so lahko še tako plemenite, a zameglijo bistvo, ki ga ima služenje Bogu. Celo tiste dejavnosti, ki so v veri zelo cenjene, lahko pretirano probtežijo in prenapolnijo naše življenje. Edino, kar povzročijo je, da nam dajo občutek pravičnoti in samozadovoljnosti. Ljudje se zasanjamo in zaupamo sami vase na napačen način. Resničnega napredka pa v življenju ni.
Prerok Izaija je svoje sodobnike spodbujal, da bi videli, kako se njihovi grehi obračajo proti njim in bi se zares borili proti slabemu v svojem življenju. Namesto tega so njegovi sodobniki napolnili svoje življenje s premnogimi navidez svetimi dejanji, ki so pravzaprav le prekrila bedo, ki so jo živeli, pomagale pa niso. To je bilo nekaj takega kot se je zgodilo v času preroka Samuela. Takrat so se Izraelci spopadli s filistejsko vojsko. Ker so vedeli, da jih bodo težko premagali, so s seboj v boj vzeli tudi skrinjo zaveze. Mislili so, da bodo s tem dobili tudi božjo pomoč. Toda zelo so se motili. Na nek način so hoteli Boga prisiliti, da bi jih spremljal in jim pomagal, tako kot je to storil že velikokrat v izraelskih bitkah. Toda na koncu so bili Izraelci hudo poraženi, skrinja zaveze pa je bila zaplenjena in odpeljana v tabor sovražnikov. Kakor nismo mogli izraelci, tudi mi danes ne bomo Boga mogli prisiliti, da nam pomaga. Potrebno bo zamenjati način našega življenja in ga ne le prenapolniti s premnogimi dejavnostmi.
Božja beseda nam danes predlaga, naj se vrnemo k preprostimo oblikam služanja Gospodu. Naj bomo pravični, naj bomo skromni in naj se odpovemo vsakemu zatiranju in krivičnosti. Izaija nam ne svetuje, naj svoje življenje prekrijemo z novo plastjo dejanj in junaštev. Svetuje nam, naj naša dejanja postanejo iskrena, čista in jasna. Postati moramo preprosti.
Tudi psalm nam spregovori o tem, kako človek lahko iz svojih dobrih dejanj črpa moč za to, da postane Bogu blizu, njegovo življenje pa postaja vse bolj čisto in iskreno. Pred Bogom so bogoslužna dejanja zelo pomembna, a vedno se morajo vračati k dejanjem pravičnosti in plemenitega življenja. Zato je bilo mirno in rodovitno življenje v blagostanju za jude eden največjih dokazov, da se je Bog z naklonjenostjo ozrl na nekega človeka.
Apostol Pavel v 1. pismu, ki ga napiše vernikom v Korintu pove nekaj resnično temeljnih stvari, ki bi jih moral Jezusov učenec sprejeti, da bi lahko zaživel novo življenje v Kristusu. Za Apostola Pavla je ena najpomembnejših stvari, da človek namesto modrosti, ki bi krepila človekov napuh, sprejme križ in njegovo logiko. To je tisto k čemur nas apostol vabi, da bi vsi mi lahko zaživeli polnost vere. Modrost je samo način razmišljanja. Križ, ki ga sprejmemo od Kristusa in je del poklica vsakega človeka pa nas v celoti spremeni in naredi odprte za Gospodove darove.
Srce božje besede je evangelij. Danes resnično slišimo besede, ki nam govorijo o našem življenjskem poklicu. Jezus svojim učencem in tudi nam, če želimo biti njegovi učenci pravi: Vi ste sol zemlje. Te besede je Jezus izgovoril takoj po tem, ko je nad svojimi učenci 9 krat izgovoril besedo blagor (vam). Če želimo biti sol zemlje, moramo živeti po tem, kar nam govori Jezus v blagrih. Če tako ne živimo, smo v svojih dejanjih šibki in naš zgled ne prepriča. Sodobni kristjani smo pogosto takšni. Kljub velikim besedam, vznemirljivim zgledom in dramatičnim nagovorom naš zgled ne prepriča. Potrebno bo spet začeti pri bistvu…
