Danes občudujemo svetega Frančiška Asiškega in želimo biti v svetosti podobni njemu. On je bil pravi človek vere in velik v ljubezni do Boga. V Cerkvi je posebna skupina ljudi, ki se odločijo, da bodo Bogu popolnoma služili, kakor je to storil sveti Frančišek Asiški. Ti ljudje živijo posvečeno življnenje in želijo biti priče živega Boga v tem svetu.
Včasih je obstajala nekakšna meja med ljudmi, ki živijo posvečeno življenje in tistimi, ki so krščeni. Ta meja se je zdela celo premočno; kakor da bi bili ljudje, ki živijo posvečeno življenje več vredni od tistih, ki tega ne živijo.
Sveti Frančišek Asiški je dal poseben vzor posvečenega življenja, saj je živel zelo blizu vseh ljudi in v ljubezni do Boga je videl tudi človeka. Ustanovil je tri načine posvečenega življenja: za moške redovnike, za ženske redovnice in za Bogu posvečene, ki živijo sredi vsakdanjega sveta. Da si je posvečeno življenje predstavljal tudi kot del laiškega, poročenega stanu je nekaj izjemnega.
Naslednji korak na področju posvečenega življenja je naredil II. vatikanski koncil, ko je poudaril posvečenost vseh ljudi in je na prvo mesto postavil krstno duhovništvo in posvečenost vseh ljudi.
192. Kaj je posvečeno življenje?
To je od Cerkve odobren življenjski stan. Je svoboden odgovor na poseben Kristusov klic, s katerim se posvečeni v celoti predajo Bogu in si prizadevajo za popolno ljubezen ob nagibanju Svetega Duha. Za takšno posvetitev je značilno življenje po evangeljskih svetih.
