Ko so na koncilu premišljevali na katerem delu bi spregovorili o Mariji, so se odločili, da je Marijina podoba kot mati Cerkve najprimernejša. In res je tako, saj je ravno v tem povzeta vsa njena vloga. Podoba, ko Marija skupaj z učenci moli po vstajenju je pravo udejanjanje tega, k čemur jo je Bog poklical. Marija je Jezusa spočela in rodila, z njim živela in ga poslušala. V težkih trenutkih svojega življenja je bila na odločilen način blizu njega, a je dobro vedela, da je Jezus tisti, ki je pot in ta pot se kaže tudi, če še ni razumljiva. Marija je prepoznala Boga v Jezusovem obrazu in tudi v Cerkvi, ki je bila skupnost tistih, ki so verovali v Jezusa Kristusa.
Marija se v Svetem pismu ne pojavlja veliko. Ko pa se pojavi, pa se zgodi nekaj resnično pomembnega. To so trenutki vere iz katerih še danes lahko živimo. Zato nam je Marija tako zelo blizu. Še danes se Mariji priporočamo, čeprav je samo človek, pot našega življenja pa lahko vodi samo Bog, moč odpuščanja in izpolnjevanja drugih prošenj pa ima ravno tako samo Bog. Bog je delivec milosti in ne Marija, pa vendar se mi ob Mariji prepoznamo in pred Marijo polagamo svoje prošnje. Marija nam ne more uresničiti prošenj, da pa nam nekaj, kar je zelo pomembno in edinstveno. Marija nam daje bližino in človeškost. V tem se prepoznamo in stopimo bližje njej, Marija pa naredi preprosto to, kar je delala vse življenje: vodi nas k Jezusu.
196. V kakšnem smislu je preblažena Devica Marija mati Cerkve?
Preblažena Devica Marija je mati Cerkve v redu milosti, ker je rodila Jezusa, Božjega Sina, Glavo telesa, ki je Cerkev. Jezus, umirajoč na križu, jo je imenoval za mater učencu s temi besedami: "Glej, tvoja mati" (Jn 19,27).
