Priprava na nedeljo Kristusa Kralja 2026.

Božja beseda za nedeljo Kristusa kralja 2026.

Božja beseda, ki jo danes beremo postavlja v ospredje podobo pastirja. Ta podoba pastirja se nam pojavi vsaj enkrat v cerkvenem letu, to je v velikonočnem času, ko vstali Kristus svojo zmago uresniči kot pastir. Jezusova dejanja namreč niso iz moči, temveč iz ljubezni. Pastir ni nekdo, ki vlada – pastir je nekdo, ki ljubi in varuje. Ko na praznik Kristusa kralja obhajamo evharistično daritev in beremo božjo besedo, se sprašujemo, kakšen kralj je Jezus? To je kralj, ki nam ni prišel vladat, ampak je prišel izkazat ljubezen.

 

Odlomek iz knjige preroka Ezekijela je zelo pomenljiv. Kakor nas božja beseda velikokrat pripelje iz stvarnih človeških dejstev, do notranje duhovnih, tako je tudi tukaj. Božja beseda je dober učitelj, nežna vzgojiteljica, ki se zaveda, da človek ne more sprejemati vse resnice naenkrat, ampak potrebuje pomoč zgodbe ali celo večih zgodb, ki se naslanjajo druga na drugo in rastejo druga iz druge. To je lepota božja besede, ki nas hrani, kakor mati.

Tako Ezekijelova knjiga v 33. poglavju najprej pred nas postavi podobo stražarja kot nekoga, ki je odgovoren za ljudstvo. Ta stražarjeva vloga je precej enostavna, zato je tudi lahko razumeti, kako ta stražar služi svojemu ljudstvu. Vloga stražarja je samo v tem, da je buden. Ko buden opazuje mestna vrata, opazi, da prihajajo nasprotniki in svoje ljudstvo opozori. Tukaj je njegova vloga izpolnjena. A ravno ta, majhna vloga lahko reši življenje vsem, v mestu ki ga stražar straži.

Če nam je jasno, da moramo imeti nekoga, ki nas opozori pred sovražniki, ter nam s tem reši življenje, zakaj tega ne zmoremo na duhovnem področju? Morda je danes to še bolj očitno kot v Ezekijelovem času, čeprav gre verjetno za nekaj podobnega. Če nas stražar opozori pred sovražniki, ki so nas prišli umoriti, se lahko vprašamo, kako to, da ne želimo, da bi nas kdo opozarjal pred tistimi dejanji našega življenja, ki nas duhovno uničujejo. Kako pretresljivo je prerokovo vprašanje: “zakaj hočete umreti, Izraelova hiša?” (Ezk 33,11). Tudi nam danes Bog postavlja to vprašanje. Sovražniki pa niso taki, ki bi nas napadali tako, da bi nam ogrožali zemeljsko življenje. Sovražniki so taki, ki nam jemljejo moč duhovnega življenja.

Kako pomembno je torej, da imamo v življenju nekoga, ki je pastir. Pa ne pastir živine ampak duhovni pastir, ki nas opozarja glede slabega in spodbuja v dobrem. To je resnična dobrina iz katere živimo takrat, ko je naše življenje duhovno močno. Ko pa pastirji utihnejo, pa se naše življenje spremeni v nered, krepi se slabo in dobro izginja. Včasih pa se v našem pojmovanju samo zamenja: Slabemu rečemo, da je dobro in dobro imamo za slabo. Zdi se, da je v takih trenutkih človeštvo zašlo v slepo ulico.

Toda takrat se zgodi nekaj presenetljivega: Bog sam začne pasti svoje ovce. To je trenutek, ko smo vsi deležni velike božje ljubezni in skrbi. Bog na vso moč prihaja k nam in nas z vso močjo obsipava z dobroto in ljubeznijo.

 

Izjemna milina in blagost našega Boga izhaja tudi iz vsebine psalma. V psalmu psalmist opeva Boga, ki skrbi zanj na vsakem trenutku življenja. Bog skrbi zanj v lepih in težkh časih; skrbi za njegove potrebe ter ga napolnjuje z duhovnim bogastvom. To je resnična lepota, ki izpoveduje vero v živega Boga, ki skrbi za vse ljudi. Ta božja skrb sega v vsak trenutek tega življenja, a je obrnjena proti večnosti. Božja skrb, ki jo čuti psalmist je pravzaprav odtis večnosti Boga. Bog nas želi obdati z lepoto svojega življenja.

 

Kakor pa v psalmu čutimo, da Bog na človeka ne prenaša samo svoje skrbi in ne izpolnjuje samo človekovih potreb, ampak Bog celo odpira vrata večnosti vsakemu človeku; tako se še v večji meri to izrazi v odlomku iz pisma apostola Pavla Korinčanom. Jezusovo bivanje med nami počasi postaja temelj življenja vsakega bitja; postaja temelj človekovega življenja. Jezusov nauk ni samo modrost ali premislek o boljšem ravnanju. Jezus nam po svojih besedah v resnici daje večno življenje. Ta prenos življenja, ki je namenjen vsakemu od nas je resnična dobrina, ki vsakega od nas preobrazi.

Evangelij, ki pa je vrh božje besede pa nas popelje po nekoliko drugačni poti. Zdi se, da je evangeljski odlomek grozeč in nas želi strašiti. Ko ga preberemo z nekoliko globljim premislekom se nam zdi, da je gre za poudarek moralnih vrednot, ki jih moramo izpolnjevati, da bi lahko živeli življenje, ki je Bogu všeč. Toda v resnici je srce evangelija v tem, da si Jezus želi, da bi kreposti zaživeli drug do drugega. Jezus daje življenje in želi si, da bi to življenje zaživeli drug z drugim, se življenja drug z drugim nadvse veselili in bili zares ljudje božje ljubezni.

Božja sodba ni toliko v tem, da bi nas Jezus želel pogubiti. Božja sodba je v tem, da si Jezus želi, da bi se že tukaj, tekom svojega sedanjega življenja čutili poveličani.

Obiščite nas

Zelo veseli bomo, če nas obiščete v središču Kopra, si ogledate obnovljeni samostan in se ustavite v cerkvi. Z veseljem vas pričakujemo.

Dobrodošli!

Kako do nas?

Urnik bogoslužja

Nedelje:
9.00 in 11.00

Delavniki:
ob 19.00
(glej sprotni koledar)

zgodovina

Zgodovina frančiškanske prisotnosti v Kopru je dolga in sega v same začetke reda, saj so prvi bratje prišli v mesto že kmalu po Frančiškovi smrti. Leta 1229 ga je verjetno obiskal sv. Anton Padovanski in tukaj ustanovil prvo skupnost bratov ...


Preberi več